V Potrjah, raztreseni gorski vasici nad Lomom pri Tržiču, osemsto metrov visoko in tako iz oči v oči
s Storzičem ter Kriško goro, leži turistična gorska kmetija pri Španu. Tu gospodari družina Meglič. Gospodinja
Slavka Meglič, ki se je lani udeležila tudi praznika pogače v Borovljah, je dejala, da se kmetije teh
visokoležečih vasi že od nekdaj preživljajo z gozdom in živinorejo, nekoč pa so sami pridelovali tudi žito in
krompir. Da kmetije v teh zahtevnih pogojih lahko dolgoročno preživijo in imajo tudi primerno življenjsko
kakovost, je treba stalno iskati in najti nove oblike dohodka in ponudb in jih tudi strokovno izvajati. »Sicer
se bo mlajši rod odselil in ne bo nikogar, ki bo še obdeloval zemljo v teh strminah,« pravi Slavka Meglič,
Pri Španu to filozofijo zelo uspešno udejanjajo. Cela družina je vpeta v delo na kmetiji, odgovornosti za različne
dejavnosti pa so lepo razpodeljene. Slavka Meglič, sicer že upokojena, ima na skrbi turistično dejavnost.
Pri tem ji pomagata hčerka Danica in snaha Neža, mati štirih otrok. Mož Anton, ki je tudi lovec, je odgovoren
za kmetijo oz. za živino. Pri Španu redijo simentalsko govedo, ki je od srede junija pa do srede septembra na
planini na Javorniku, prašiče pa dokupujejo in jih sami spitajo. Na planino, ki je v solastništvu kmečke skupnosti,
ženejo še ovce in konje, ki jih pase pastir. Kakšnih težav z zverjadjo ni, se pa zgodi, da občasno kakšen
medved, ki je namenjen na Koroško, po prastari medvedji stezi prepotuje planino, ne da bi naredil škodo.
Sin Aljaž, prevzemnik kmetije, se z vnemo in poslovnostjo posveča gozdarski dejavnosti. Za posek in spravilo
lesa in pripravljanje gozdnih vlak je nabavil potrebno opremo oz. tehnizacijo, med drugim harvester,
traktorje ter žičnico. Ko smo obiskali zelo urejeno kmetijo, ga ni bilo doma, ker je svoje gozdarske storitve
opravljal na sosednji kmetiji.
Podnebne sprembe, vse pogostejši viharji, suša ter lubadar, pa tudi številna divjad v višjih in gorskih legah
zelo bremenijo gozd. Žrtev lubadarja so predvsem smrekovi gozdovi. Še pred leti na primer je Zavod za
gozdove svetoval kmetom, naj sadijo smreko in z njo pogozdujejo površine. »Zdaj opažamo, da to morda le
ni bil najboljši nasvet,« pravi Slavka Meglič. Pri Španu so že začeli enolične površine iglavca spreminjati v mešan
gozd, ki je bolj odporen proti klimatskim spremembam in tudi lubadarju, pa tudi za biotsko pestrost je to
ugodnejše.
Slavka Meglič je članica raznih strokovno-poklicnih združenj. Je predsednica tržiških Podeželskih žena,
članica kmetic Slovenije. zelo ponosna pa je na odlične stike s Kmečko izobraževalno skupnostjo KIS, ki jo vodi
zbornična svetnica SJK Marinka Mader-Tschertou. Španovi so včlanjeni v Združenje turističnih kmetij Slovenije.
S turizmom se je osemkratna babica začela ukvarjati pred dvajsetimi leti. »To je dobra dodana vrednost in
dohodek. Brez tega bi težko preživeli na tej kmetiji. Uredili smo primerne gostinske prostore za poroke, družinska
slavja, seminarje, društvene izlete in zasebne obiske.« Po dogovoru pripravijo vse od domače malice
do kompletnega kosila. V glavnem imajo dnevne goste, v dveh apartmajih pa nudijo tudi prenočišča z oskrbo.
»Ker smo sredi državnega lovišča Kozorog, imamo jeseni kar nekaj lovskih gostov, ki tu prespijo, pa tudi
pohodnike, ki jih mika prelepa okolica. V lovišču imamo na primer srnjad, jelenjad, gamse. Odnosi med kmetovalci in lovci so zelo dobri.«
Živino, prašiče in govedo pri Španu krmijo in pitajo zgolj z domačo krmo. »Gostom hočemo nuditi kakovostno
in pristno robo. Dokupujemo le žito in koruzo. Doma izdelujemo razne mesne izdelke, kot so to špeh,
klobase, domače meso, salame, šunka. Prav tako doma pečemo kruh, potico in peciva«.
»Dodatne in nove oblike dohodka zagotavljajo, da bo tudi mlajši rod ostal na naših kmetijah in jih obdeloval.«
