V krajevni in koroško-slovenski novejši zgodovini igra Hlipovčnikova domačija v Selah pri Cerkvi tragično in pomembno vlogo. Prav tu je gestapu leta 1942 uspelo vdreti v mrežo domačinov, ki so se uprli nacizmu. Z odkritjem bunkerja, zgrajenega v neposre dni bližini kmetije ob Sušnikovem, tudi Hlipovčniko vem grabnu, se je začel odmotavati klobčič srhljivih dogodkov, čigar krvavi konec je obglavljenje trinajste rice iz občin Borovlje, Sele in Železna Kapla-Bela 29. aprila 1943 na Dunaju. Med obglavljenimi je bil tudi kmet in kovač Franc Gregorič, Hlipovčnik. Pa še o po toku. Na deželnih in občinskih zemljevidih nosi potok potujčeno ime Mühlbach. Odkod to ime, ni znano. Av tohtone nemške nomenklature v Selah namreč ni. Tu je doraščal in z ženo Darjo živi diplomirani inženir gozdarstva, Tadej Čertov, podjetnik, kmet, čebelar, lo vec in sodelavec KIS. Ima še dva brata in sestro. Ljudsko šolo je obiskoval v Selah. Po štirih letih Slovenske gim nazije je šel na Višjo gozdarsko šolo v Brucku ob Muri, zatem pa zaključil študij gozdarstva na dunajski uni verzi za agronomijo BOKU. Kot prvi in doslej edini je v Brucku maturiral iz slovenščine. Pri tem sta ga podpi rala učiteljica slovenščine Susanne Weitlaner, predse dnica društva Člena 7, ki zastopa štajerske Slovence. V Brucku je Tadej opravil tudi lovski izpit in je danes član LD Sele ter lovski čuvaj. Daleč preko deželnih meja pa je Tadej, ki se je kot ot rok bal čebel, zaslovel s soiznajdbo inteligentnega pa nja za čebele, ki jim v Selah rečejo b´čeve. Že njegov stari oče Hanzej Čertov, Adamk na Zgornjem Kotu, je bil navdušen b´čevar. Med študijem je Tadej vpisal tudi prosti predmet čebelarjenje, kajti stric in bratranec sta mu podarila vsak po en sod, to je panj čebel, kranjske sivke. Za Tadeja zadosten razlog, da je tudi na Dunaju hotel vselej vedeti, kaj se v panjih in s čebelami v Selah dogaja. Skupaj s kolegom Karlom Maierjem iz Nižje Av strije, tudi čebelarjem, sta pogruntala tehnični pripo moček za daljinski nadzor nad čebelami. Na prvi pog led zveni vse enostavno: čebelji panj sta postavila na tehtnico, ga znotraj opremila z mikrofonom in tempe raturnim senzorjem, vse skupaj povezala z računalni kom in iz zvokov v panju ter njegove teže sta preko aplikacije na računalniku oz. na mobilnem telefonu vselej in povsod vedela, kaj se v njunih sodih tam za devetimi gorami dogaja. Iznašla sta iteligentni pan Be eSaver. Tadej je tudi zaprisežen deželni čebelarski in špektor, ki naj skrbi za to, da na Koroškem čebelarijo le z dovoljeno avtohtono, se pravi domorodno kranjsko sivko. Pa vendar se nekateri tega ne držijo in redijo tujerodno backfast-čebelo. Posledica križarjenja obeh vrst so agresivne čebele. Tadej je ustanovil samostojno podjetje BeeSaver, saj je čebelarjenje poleg kmetije ter ovčereje in gozdarstva eden od treh gospodarskih stebrov. Zaradi vremena in dežja v nepravem času, je bila letina zelo slaba. Hlipovčnikova kmetija je gorska z vsemi sodobnimi gospodarskimi, podnebnimi in tudi družbenimi izzivi, npr. obpoklicno kmetovanje. Svojčas so redili govedo, tudi vole, a Tadejevi starši so se odločili za rejo kame runskih ovac, primernih za gorsko pokrajino, ki jih ni treba striči, ker nimajo volne, temveč dlako in okusno meso. Košnja in sečnja trave in spravilo sena so kar naporni in zaradi strmine ponekod možni le ročno. Je pa kmetija z mehanizacijo dobro in smiselno opremljena. Gozdarstvo je poleg poklicne dejavnosti glavni do hodkovni vir. Poglavitne drevesne vrste so borovec, macesen, smreka, javor, bukev, nekaj malega jelke in jesna, ki pa je po novem zelo ogrožen. Prihaja pa luba dar, za to področje nova, doslej nepoznana nevarnost, ki se pojavlja vse više.
»Tudi kot študent na Dunaju sem hotel vedeti, kaj se doma v Selah dogaja s čebelami v panjih.«
Tadej Čertov lebt mit seiner Frau Darja am Hlipovčnik Hof in Zell-Pfarre/Sele-Cerkev. Der Bergbauernhof ist untrennbar mit der jüngsten tragischen Ge schichte der Kärntner Slowenen und des Landes verbun den. Denn der ehemalige Besitzer Franc Gregorič war einer der dreizehn Kärntner Sloweninnen und Slowenen, die am 29. April 1943 wegen Widerstands gegen das NS Regime in Wien enthauptet wurden. Tadej besuchte zunächst das BG für Slowenen und da nach die Forstschule in Bruck an der Mur, wo er matu rierte. Anschließend absolvierte er das Studium der Ag rarwissenschaften an der BOKU Wien. Hier erfand er zusammen mit seinem Kollegen Karl Maier aus Niederös terreich ein elektronisches Überwachungsgerät für Bie nen. Tadej kommt aus einer Bienenzüchterfamilie und wollte auch in Wien wissen, wie es seinen Bienen in Zell geht. Ein Bienenstock auf einer Waage, ein Mikrofon und ein Temperatursensor im Stock, alles über eine App mit dem Handy verbunden – und das Kontrollsystem ward erfunden. Klingt zwar simpel, doch dahinter steckt akri bische und langwierige Forscherarbeit. Als beeideter Ins pektor für das Bienenwesen beaufsichtigt Tadej die Bie nenzucht in Kärnten, wo das Imkern nur mit der autochthonen Krainer Biene, auch Carnica genannt, zu gelassen ist. Neben der Imkerei und der Schafzucht (Kamerunschafe) ist die Land- und Forstwirtschaft das wichtigste wirt schaftliche Standbein des Hofes. Die steilen Hänge erfor dern zwar viel Handarbeit, aber der Hof ist maschinell gut ausgestattet. Den gut durchmischten Wald dominie ren standortgemäße Arten wie Ahorn, Buche, Fichte, Föhre, Lärche und in geringerer Anzahl die Tanne. Sehr bedroht ist die Esche. Die größte Gefahr aber droht vom Borkenkä fer, der wegen der Hochlage hier bisher unbekannt war, nun aber wegen des Klimawandels immer höher steigt und näher kommt. Beschäftigt ist Tadej bei der Bäuerlichen Bildungsge meinschaft KIS, er ist Mitglied der örtlichen Jagdgesell schaft und Aufsichtsjäger, und ein weiteres Standbein ist sein Unternehmen BeeSaver. Zum Wohle der Bienen.
»Auch während meines Studiums in Wien wollte ich wissen, wie es meinen Bienen in Zell ergeht.«
