Smrtnikova kmetija v Kortah leži na okoli 940 metrih nadmorske višine. Svojčas so redili nad dvajset repov govedi in imeli nad petdeset ovac. Preden so docela opustili živinorejo, so imeli še par krav in prašičev za domačo rabo. Smrtnikovi imajo tudi lastno lovišče.

Okoliščine, ki jih prinašata razvoj in čas ter evropska birokracija, so živinoreji na gorski kmetiji, ki je itak že bila močno usmerjena v gozdarstvo in lesno gospodarstvo, napravili konec. Travnikov in pašnikov pri Smrtniku, kjer so doma lovci, niso prepustili zaraščanju in jih niso pogozdili, temveč jih v duhu trajnostnega upravljanja zemlje in lova slej ko prej obdelujejo: enkrat na leto jih pokosijo in travo posušijo, pozimi pa seno za krmo polagajo jelenom in drugi miroljubni divjadi. Korte so na koroški strani namreč od leta 1974 v središču prekomejnega gojitvenega območja Skupnosti za gojitev jelenjadi v Karavankah med Koroško in Slovenijo. Z rednim polaganjem krme pri Smrtniku preprečujejo večje škode po divjadi na drevju oz. v gozdu, kot so to objedanje in guljenje. Divjad in lovska ter gojitvena vprašanja namreč ne poznajo meja.

Eden od pobudnikov gojitvene skupnosti je bil prav pokojni Franc Smrtnik, oče današnjega gospodarja. Ni bil le velik lovec, temveč tudi znan pevec, kulturnik in slovenski komunalni politik.

Korte oziroma okolica Železne Kaple s številnimi grapami so gorato gozdno območje, kjer je preživetje že od nekdaj bilo težavno in velik izziv. Zaprtje tovarne celuloze Obir na Rebrci leta 1989 je imelo hude posledice za številne večje in manjše gorske kmetije, saj je tovarna bila zanesljiv odjemalec lesa in s tem tudi vir dodatnega dohodka. Dva viharja, decembra 2017 in oktobra 2018, pa sta položaj za marsikatero kmetijo usodno poslabšala. Smrtnik pravi, da v Kortah nista divjala tako hudo kot na sončni strani, se pravi v Lobniku, Lepeni in Remšeniku, kjer so nekateri kmetje na mah izgubili celo več kot 90 odstotkov lesa oz. gozda. Kot v posmeh pa se je pojavil še lubadar, ki se je lotil preostalega gozda. Lastniki sicer skušajo rešiti, kar se rešiti da, a sami tega ne bodo zmogli, manjka pa tudi potrebne in strokovne delovne sile. Poleg tega pa cena za les pada oz. je že zelo nizka, zato se vse bolj poraja in pojavlja vprašanje, kako ljudem zagotoviti preživetje, da bodo ostali na kmetijah in bi te ne prišle v tuje roke, kar se že dogaja. Na mnogih kmetijah ni naslednikov, kmetic oz. partnerjev. Pozornost bo treba nameniti sonaravnemu gozdarstvu v ravnovesju z ekologijo in gozdnim gospodarstvom. Pri Smrtniku na primer ne podirajo starih dreves, saj so dragocena za obstoj gozda in preživetje živali.

“Pri nas starih dreves ne podiramo, ker
so dragocena za obstoj gozda in preživetje živali”

Že dolgo so božična drevesa dodaten vir dohodka na Smrtnikovi kmetiji. Pa tudi tu je treba iti s časom in okusom ljudi: zadnja leta narašča povpraševanje po srebrni smreki (Blaufichte) in nordijski jelki (Nordtanne). Srebrne smreke divjad skorajda ne objeda ali napada, nordijsko jelko pa je nujno treba zaščititi, sicer jo divjad požre.

Franc Jožef Smrtnik ima dve družbenopolitično pomembni funkciji. Je župan trške občine Železna Kapla in zbornični svetnik SJK v koroški kmetijski in gozdarski zbornici. Obe opravlja vestno in s potrebno odgovornostjo v prid ljudi.

Nalogi pa zmore le, ker ga pri tem podpira družina, kmetijo vodita žena Regina in sin Matej, hči Anja je učiteljica, najmlajši Štefan pa obiskuje Slovensko gimnazijo v Celovcu.

Že od nekdaj je pri Smrtniku doma petje. Peli so starši, tete, pojejo bratje in tudi otroci. Franc Jožef Smrtnik poje pri lovskem zboru v Železni Kapli in pri Smrtnikovih bratih. Pravi, da je petje treba ohraniti. Družina je aktivno podpirala upor proti nacizmu.

Smrtnikova domačija skrbi za korško cerkev, ki so jo dali postaviti korški kmetje Smrtnik, Plesnikar in Pristovnik. Izkupiček korškega žegnanja, zanj skrbi žena Regina, je v celoti namenjen vzdrževanju cerkve.

November 2020, Korte, Trvgern, Železna Kapla, Bad Eisenkappel 2