S štirinajstimi leti je na Dunaju rojeni Robert Kauer sanjaril, da hoče biti gorski kmet. Po študiju evangeličanske teologije in po delu kot tehnik v Nemciji se mu je leta 1992 sen uresničil. Spoznal je mednarodno kooperativo Longo Maï, ki ima korenine v avstrijsko-švicarskem prostoru. Nudila mu je možnost družbenopolitičnega angažmaja, intelektualne izzive, predvsem pa sonaravno kmetovanje v odročnih oz. bolj in bolj opuščenih krajinah.

Leta 1977 je, tudi po posredovanju ugledne domačinke in bivše partizanke Helene Kuchar-Jelke, kooperativa kupila opuščeno Stoparjevo kmetijo v Lobniku in jo postopoma obnovila. Odločitev za nakup je padla v čas hudih napetosti na dvojezičnem ozemlju Koroške. Naj omenimo le zloglasni tafelšturm, preštevanje manjšin odnosno koroških Slovencev in njihov odločen upor zoper nemškonacionalno politiko v deželi. Nakup Stoparjeve kmetije je bil znak solidarnosti z domačim, slovenskim prebivalstvom, ki je še zmeraj občutilo posledice druge svetovne vojne.

Stoparjeva kmetija je ob nakupu bila razvalina, edinole stanovanjska hiša je imela nekaj strehi podobnega, nekdanja kašča pa je že stala v muzeju starih stavb (Freilichtmuseum) pri Gospe Sveti.

Vse skupaj je za kooperativo bilo velik izziv. S sto podarjenimi ovcami pasme Jura (Juraschaf) je začela gospodariti pri Stoparju. Ovce so iz švičarskega kantona Jura samotež prignali u Lobniku in ovčereja oz. ovčarstvo je še danes glavni gospodarski steber kmetije. Sprva so redili tudi dve kravi za samooskrbo, a pred leti so govejorejo opustili in se težiščno usmerili v ovčerejo. Za zakol ovac so zgradili klavnico, ki odgovarja vsem eujevskim normam. Meso prodajajo izključno od doma, zasebnih odjemalcev za to specialiteto ne manjka, razveseljivo pa je, da tudi okolišnja gastronomija vse pogosteje sega po ponudbi mesa. Ovčje volne ne predelujejo sami, to opravi predilnica Longo maï v Franciji, prodajajo pa tudi ustrojene ovčje kože.

“Kooperativa Longo maï je družbeno dejavna
pobuda, ki se povsod tam, kjer deluje, vključuje
v življenjski ritem ljudi”

Včasih so z ovcami rajžali po deželi in popasli velike travniške površine. Ti časi so mimo, pravi Robert, zato so ovce čez poletje na pašnikih in planinah v kapelških grapah, pozimi pa v Stoparjevem hlevu. Ovce se, seveda v dogovoru z lastniki, pasejo tudi na drugih kmetijah in tako kooperativa skupaj z ovcami doprinaša bistven delež, da travniki, pašniki in planine v kapelški okolici ne zaraščajo.

Kaj kmalu so se longomajevci, kot jim domačini pravijo, začeli v duhu sonaravnega, ekološkega kmetovanja pečati tudi z drugimi panogami. Sem sodijo čebelarjenje (kranjska sivka), zelišča in sonaravni turizem. Čebelarjenje je predvsem usmerjeno v pridelavo strdi in propolisa. Pridelovanje zelišč pa je, postala dodatna pomembna dejavnost. Hiša za goste spreme do deset oseb, ki pridejo na oddih ali pa na seminarje,ki jih nudi Longo maï. Do 29. oktobra 2018 je tudi gozd bil pomemben gospodarski steber. Tistega usodnega dne leta 2018 pa je vihar, ki je divjal skozi južnokoroške doline in grape, na mah podrl 90 odstotkov njenih gozdnih površin. Vihar je tudi čebele hudo prizadel, omenja Robert, vendar so si že skorajda opomogle. Razne gospodarske panoge, so omogočile, da posledice viharja niso ogorzile obstoja kmetije.

Kooperativa Longo maï je družbeno dejavna pobuda, ki se povsod tam, kjer deluje, vključuje v življenjski ritem ljudi. Od leta 1995 je Robert Kauer član SPD »Zarja«, pel je v njenem mešanem zboru in kot tehnik skrbi na prireditvah za dober zvok ali luč. Povsem samoumevno se je tudi naučil slovenščine. Longo maï je ustanovni član Copple Kaše, združenja gorskih kmetov doline Bele, pri Stoparju so bili položeni temelji Drugačnemu radiu za Koroško. Iz te pobude je pozneje izšel svobodni Radio Agora. Tudi platforma za krajevne male šole, ki je zaobsegala 40 šol na Koroškem, je bila ustanovljena pri Stoparju. Pa tudi dokumentarni zapis Jelka o partizanki Heleni Kuchar je tam nastal.

Avgust August 2020, Lobnik, Lobnig, Železna Kapla, Bad Eisenkappel 2