Kmetice razpravljale o kmetijski politiki

Informirati-prisluhniti-izoblikovati teme za prihodnje predloge, so temeljna izhodišča omizja, na katero je drugič vabila zbornična svetnica Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) Marinka Mader – Tschertou. Tokrat v vinski hram družine Hren na Breg pri Žitari vasi.

Srečanje v mesecu vinotoku v kraju, kjer vino teče

Prvič so se kmetice srečale marca letos na kmetiji Gams na Ločilu, v torek pa je odprla vrata vinskega hrama na Bregu pri Žitari vasi Rozi Hren. Tam so leta 2006 posadili prve trte, danes imajo 3.000 trt in pridelujejo ekološko vino, je zbranim razložila gostiteljica.

V Kmečkem koledarju SJK leta 2011 je bila za oktober predstavljena kmetija, ki je našla pot, po kateri sta stopila Rozi in Karel Hren. Na posestvu pri Žitari vasi pridelujeta vino na ekološki način.

V pretres so vzele kmetijsko politiko po letu 2020

Zbornična svetnica Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Marinka Mader – Tschertou je z ženskami izostrila misli o skupni kmetijski politiki za obdobje po letu 2020, o gozdnih pašnikih, prav tako pa so razpravljale o tem, kaj je mogoče v sklopu pobude Šola na kmetiji tudi v slovenskem jeziku.

Na to je še posebno opozorila Majda Olip iz Sel. Svojo udeležbo je razložila v luči večjega učinka, če o izbranih temah razmišljajo v krogu, ko izrečene misli najdejo svoje mesto tudi v razpravah na drugih ravneh kot je zbor svetnikov Kmetijske zbornice.

Kmetice razpravljale o kmetijski politiki 2

V Kmetijski zbornici je Marinka Mader – Tschertou za SJK v strokovnem odboru za gorske kmete in manj razvita področja. V odboru za ekološko kmetijstvo vnaša svoje izkušnje kmetijskega družinskega obrata pri Najeku, kjer kmetuje ekološko.

Mladina, kmetice, izobrazba in svetovanje, ter pravne zadeve, obratovanje, davki in dajatve so vprašanja, ki jim namenja pozornost.

Za omizje se je dogovorila zbornična svetnica Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Marinka Mader – Tschertou prav ob nedavnem „Svetovnem dnevu hrane“ po eni strani, po drugi ob dnevu žensk na podeželju. Po odmevu v torek je prepričana, da naj postane omizje stalnica. K temu jo spodbuja dejstvo, da so prišle na srečanje v Podjuno tudi ženske iz Sel, in tudi tokrat iz trške občine Šentjakob v Rožu.