Kmečki koledar (Prenesi .pdf)

 

Kmečki koledar (Flip .pdf)

Kmecki Koledar 2020

 
 

Marjan Čik kmetija pri Heslnu

 

Marjan Čik kmetija pri Heslnu
Goreča vas, Škocjan/Brenndorf, St. Kanzian

MarjanCik

DER Bauernhof in zahlen
5 ha Eigenfläche – Grünland, 15 ha gepachtetes Grünland,
Pferdewirtschaft mit Norikerzucht, Kutschenfahrten, 20 Zuchtpferde.

»Wir essen nur mit einem Löffel.«

marjanCik-priHeslnuMarjan Čik wurde die Pferdewirtschaft in die Wiege gelegt, denn bereits sein Vater hat sich erfolgreich mit Pferden beschäftigt. Heute ist Marjan Obmann des Kärntner Pferdezuchtverbandes und somit ein anerkannter Fachmann in Punkto Pferdezucht in Kärnten. »Die Pferdezucht ist eine Nische in der Landwirtschaft und kann eine gute Alternative unter den Produktionszweigen sein. Wer sich erfolgreich mit Pferden beschäftigen will, hat zwei Möglichkeiten, die Zucht oder die Pensionshaltung für fremde Pferde.
Beides gehört durchdacht und für beide Varianten ist eine fundierte landwirtschaftliche Ausbildung von großem Vorteil«, meint Marjan.
Seinen Betrieb hat er vor einigen Jahren in Brenndorf bei St. Kanzian gekauft und seine Pferdezucht aufgebaut. Ich musste das Haus von
Grund auf sanieren, renovieren und umbauen. Auch der Stall musste den Pferden gerecht umgebaut werden und bietet heute Platz für 20
Zuchtpferde. Marjans großes Hobby ist die Jagd. Er ist Hegeringleiter in St. Kanzian und Mitglied des Fachausschusses für Niederwild der Kärntner Jägerschaft. Das Hauptaugenmerk der Jagd sieht er in der Erhaltung der Biodiversität im Wald und am Waldrand. »In St. Kanzian ist es uns gelungen, die Wildgans wieder anzusiedeln. Seit geraumer Zeit brütet sie wieder an der Drau. Im Allgemeinen müssten wir das Niederwild wieder mehr in unser Augenmerk rücken, denn gerade hier verschwindet die Vielfalt«, meint Marjan. Energie schöpft er bei der Vokalgruppe »NOMOS« aus St. Kanzian und beim slowenischen Männerchor »Vinko Poljanec«. »Beim Singen
vergesse ich die Sorgen, da blüht mein Herz auf.«

 
 
 
 
 

Kmečki koledar (Prenesi .pdf)

 

Kmečki koledar (Flip .pdf)

Kmecki Koledar 2020

 
 

Marjan Čik kmetija pri Heslnu

 

Marjan Čik kmetija pri Heslnu
Goreča vas, Škocjan/Brenndorf, St. Kanzian

MarjanCik

KMETIJA V ŠTEVILKAH
5 ha lastnih travnikov in 15 ha travnikov v najemu; konjereja,
vzreja norikov, vožnja s kočijo, 20 plemenskih konjev.

»Jemo lahko samo z eno žlico.«

marjanCik-priHeslnuMarjan Čik je doraščal na Komarjevi kmetiji v Mali vasi pri Škocjanu in bil od malih nog povezan z rejo goveda in konjev. Njegova starša Lojzej in Elizabeta Čik sta bila kot
govedorejca znana po vsej Koroški in tako je Marjan že zgodaj spoznal spretnosti za uspešno vzrejo živali. Po nižji stopnji na Slovenski gimnaziji se je šolal na kmetijski šoli Goldbrunnhof in se nato zaposlil pri mlekarni v Velikovcu. Tam je po dokončani izobrazbi postal sindikalni zastopnik kadra. »To so bili časi, ko je pri avstrijskih mlekarnah prišlo do ogromnih preobratov. Sklenili so, da našo mlekarno zaprejo in odprto je bilo, kaj bom naredil. Odločil sem se, da opravim višjo kmetijsko šolo v Raumbergu, katero sem nekaj let kasneje zaključil. Pot me je kasneje peljala v Raiffeisnovo zvezo, kjer sem začel kot svetovalec za krmila,« se spominja Marjan. Danes je tehnolog in odgovoren za marketing za tržno območje Slovenije. Kot trgovec in svetovalec na področju krmil je poznan po vsem slovensko-govorečem območju tu in onstran avstrijsko-slovenske meje. Zelo pozitivno spremlja razvoj kmetijstva v Sloveniji: »V vseh teh letih se je v Sloveniji na področju živinoreje marsikaj spremenilo in razvilo naprej. Strukturna sprememba je tudi pri naših sosedih močno prepoznavna in kmetije se zelo hitro profesionalizirajo.« Ne daleč stran od Komarjeve kmetije si je ustvaril Marjan svoj dom v Goreči vasi, kjer je kupil Heslnovo domačijo s petimi hektarji površine. Staro kmečko hišo je bilo treba v celoti prenoviti, kljub temu se je ohranilo staro ozidje in značilnost stare hiše je slej ko prej prepoznavna.
Poleg hiše so obnovili tudi obstoječi hlev in ga pregradili za potrebe v konjereji. Hlev nudi danes prostor za več kot 20 plemenskih konjev. »Iz splošnega interesa je nastala kmetija kot stranska dejavnost. Že od malih nog so me konji privlačili in pravzaprav je bilo jasno, da se bom prej ali slej sam ukvarjal z rejo,« pripoveduje
Marjan. Osredotočil se je na prodajo plemenskih konjev, dodatno se ukvarja z idejo o penzionu za konje. »Obe smeri, plemenska reja ali penzion za konje, sta primera za nišo v kmetijstvu. Dandanes imamo po eni strani ogromne jahalne ranče, pro drugi strani pa kmetije, ki so si konjerejo in penzion za konje izbrale kot dohodkovno alternativo v kmetijstvu. Govorimo o zelo različnih pristopih do konjereje.
Za nas kmete velja, da je konjereja nekaj pristno-kmečkega in je ta status tudi treba ohraniti in ga zagovarjati,« pripoveduje Marjan iz svojega konjerejskega vsakdanjika. Pri Heslnu je uresničil svojo vizijo o konjereji in dosledno zasleduje svoje cilje pri plemenski reji.  Posebna ponudba Marjana Čika je vožnja s kočijo ob raznih prilikah. Tako je peljal že več poročnih parov k poroki in ob raznih praznikih navdušil obiskovalce z izletniškimi vožnjami. S svojo kočijo je tudi stalnica na
vsakoletnem »Kmečkem prazniku« Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov.
Pri koroški konjerejski zvezi je kot predsednik priljubljen strokovnjak za vsa vprašanja in poznan po vsej Koroški in preko njenih meja. »V zadnjih letih zelo dobro odrezujemo in smo bili v letu 2012 najboljši pri državnih ocenah naših žrebcev in kobil. Pri konjerejski zvezi smo pristojni za registracije, organiziramo dražbe, kjer gredo živali v rejo ali v eksport. Pri dražbah postajamo vedno bolj mednarodni in dolgoročno delamo na tem, da bi naše strukture ojačili in zagotovili kontinuiteto. S primerno vztrajnostjo nam bo to gotovo uspelo,« pravi Marjan.
Svoj prosti čas Marjan posveča lovu in kulturi. Kot lovec je predsednik lovske družine občine Škocjan, ki oskrbuje nad 4.000 ha gozda. Dodatno je član predsedstva koroške lovske skupnosti v odboru za malo divjad. »Kot lovec mi je primarno pri srcu biotska raznolikost v naših gozdovih in gozdnih robovih. V Škocjanu močno opažamo pritisk turizma na malo in veliko divjad. Vedno več površin se zazida, kmetijstvo postaja bolj intenzivno in vse to se odslikava tudi pri raznih populacijah divjadi. Važen cilj nam je, da opozorimo na pomembnost te raznolikosti, ki jo nam še bolj ponuja mala divjad. Morda smo v zadnjih letih bili preveč osredotočeni na izzive pri veliki divjadi. Opažamo, da je ravno male divjadi vedno manj in na tem področju imamo lovci pomembno nalogo za ohranjevanje ravnotežja
med malo in veliko divjadjo,« pripoveduje Marjan iz svojega lovskega vsakdanjika. V zadnjih letih je škocjanskim lovcem uspelo, da ponovno udomačijo divjo gos ob Dravi, ki spet redno pri njih vali. Za lovsko družino Škocjan je Marjan pri Heslnu zgradil tudi sodobno klavnico in sprejemališče za divjad. »Pri nas zdaj lovci lahko oddajo
odstreljeno divjad. V hladilnici je meso na hladnem in klavnica se uporabi za predelavo mesa.«
Svojo dušo si Marjan odpočije pri petju slovenskih pesmi pri skupini »Nomos« v Škocjanu. Petje ga navdihuje in sprosti. Prav tako je član moškega zbora »Vinko Poljanec« v Škocjanu. Na vprašanje, kako vse svoje dejavnosti spravi pod en klobuk, pravi, da se včasih sam sprašuje, kako je vse to mogoče, konec koncev pa se je še vedno vse lepo izšlo. Na vprašanje, kaj si za prihodnost želi, najde Marjan zelo hitro odgovor: »Zelo dobro nam gre in nimam kakih pritožb. Če bo življenje potekalo tako naprej in bom zadovoljen, bo to več, kot si človek lahko želiš. Vedno pravim, da jemo lahko samo z eno žlico!«