Maria in Rudi Koch kmetija pri Cvanckarju
Ledince, Bekštanj/Ledenitzen, Finkenstein
KMETIJA V ŠTEVILKAH
7 ha polja, 6 ha travnikov, 13 ha gozda, reja mlečnih koz,
direktna prodaja proizvodov iz kozjega mleka.
»Mladi potrebujejo velik nahrbtnik navdušenja za kmetovanje.«
V Zgornjih Borovljah pri Ledincah se nahaja kmetija Marije in Rudija Kocha. Pri Cvanckarju se zelo uspešno ukvarjata z kozjerejo in pridelavo proizvodov iz kozjega mleka. Stranke od blizu in daleč cenijo njune različne sire, jogurte, skuto, sveže kozje mleko in razne druge dobrote iz kozjega mleka. Kochovi prodajajo svoje izdelke na bio-tržnici v Beljaku in na domu. Seveda se to ni zgodilo samo od sebe, saj se za vanckarjevimi kozami skriva zanimiva zgodba uspeha: »Leta 1996 sva začela z ekološkim kmetovanjem. Tedaj smo se še ukvarjali z govedorejo in prirejo mleka. S predpisi za ekološko kmetovanje je naš hlev postal za krave molznice premajhen, zato smo začeli kmetijo preurejati. Najprej smo pitali bike, nato pa smo slučajno odkrili koze. Začetka so bile za nas le bolj konjiček, kmalu pa smo opazili, da bo iz tega več,« pripovedujeta Marija in
Rudi. V teh začetnih časih so se paralelno začele ustanavljati prve eko-tržnice in za Beljak so še iskali kmetije, ki bi ponudile izdelke iz
kozjega mleka. Od društva ekoloških kmetov je Kochove nagovorila gospa Christiane Halder in vprašala, ali bi Marija prodajala na tržnici.
»Rekla sva da, in že se je začel ves razvoj naše kmetije. Čreda se je preko lastnega remonta začela večati, zaporedoma sem opravila različne tečaje s področja predelave mleka in s prodajo na tržnici in na domu smo počasi rasli,« pravi Marija. Rasla sta polagoma, saj ni bilo enostavno prodajati kozje mleko, sploh pa še v času, ko ni bilo
trenda za to mleko. »Ovčje mleko je pogosto lažje prodajati od kozjega. Koza ima še zelo slab imidž iz mladostnih časov naše generacije.
Marsikdo ima slabo izkušnjo z mlekom, ki je v otroštvu imelo zelo poseben okus. Prodaja naših proizvodov je bila vedno povezana tudi z informacijskim delom in neposrednim stikom z našimi odjemalci. Seveda največjo pozornost posvečamo higieni pri delu in predelavi. Koze krmimo konstantno z enako krmo in z veliko sena, kar se zelo pozitivno opazi pri okusu mleka in naših proizvodov,« pravi Rudi, ki je na kmetiji pristojen za hlev, molžo koz ter delo na travnikih in poljih. Marija je odgovorna za predelavo mleka in direktno prodajo. Na ta način sta si delo razdelila nekaj let nazaj, ko je Rudi nehal hoditi v službo. Do leta 2006 je bil zaposlen kot tehnik, nato pa so podjetje zaprli in odločil se je, da bo ostal doma na kmetiji. »To je bila zame velika olajšava. Delo na kmetiji in v hlevu sva si lahko razdelila in bila sem zelo razbremenjena,« veselo pripoveduje Marija. Delo s kozami je podvrženo določenemu ciklu. Čas med decembrom in frebruarjem je najbolj miren čas na kmetiji, tedaj naj bi bile vse koze visoko breje, zato jih ne molzejo. V tem času ni mlečnih proizvodov in direktna prodaja miruje. V februarju prve koze rodijo svoje mladiče in z marcem se ponovno začne sezona za prodajo na tržnici in na domu. »Na ta cikel so se naše stranke zelo hitro navadile. In zelo lepo je opaziti, kadar se marca, ko ponovno pridemo na tržnico, vsi razveselijo našega prihoda,« pravi Rudi.
Življenje na kmetiji so popestrile hčerke Antonia, Johanna, Elisabeth in Maria. Danes so že vse odrasle in ubrale so svojo življenjsko pot. Marija in Rudi danes celo že uživata z vnuki in se veselita njihovih obiskov. Zaenkrat v glavnem opravljata dela na kmetiji sama, seveda pa se včasih prebudi vprašanje, kdo bo kmetijo nasledil. »To
se še ni izcimilo. Če so blizu, vse rade pridejo pomagat, da se z možem lahko včasih odpeljeva kam na oddih. Katera pa bo ta mlada Cvanckarca, pa še ni jasno,« se nasmeji Marija. Mladim, ki želijo začeti s kozjerejo, svetujeta, da si naj naložijo velik nahrbnik, ki naj bo poln z navdušenjem za žival in kmetovanje. »Zdi se mi smiselno, da pri kozi začneš z majhnimi koraki. Seveda so danes že mlekarne, ki odvzamejo tudi kozje mleko in poznamo kmetije, kjer imajo več kot 200 koz. Vprašanje je le, ali se želiš podati v tako odvisnost od enega samega veleodjemalca? Nama je zelo udobno s tem, da imava svoje stalne stranke. Kot povsod v kmetijstvu, je veliko pozornost treba usmeriti v investicije, ki naj ostanejo pregledne in odplačljive,« pripoveduje Rudi iz svojih izkušenj.
