Štirinajst let že je Slovenj Gradec kraj dražbe kakovostnega lesa. Medtem je to največja dražba kakovostnega lesa v Evropi z mednarodno udeležbo.
Na pičlih desetih hektarjih je leta 2020 bilo na dražbi »lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti« razporejenih 6.620 hlodov ali 6.614 m³ vrednostnega lesa, od smreke do tise, od gorskega javorja in macesna do oreha in doba. Večina lesa na dražbi je prišla iz Slovenije, pripeljali pa so ga tudi iz Avstrije in Hrvaške.

Pobudnik dražbe je Jože Jeromelj, prireditelji pa so Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zavod za gozdove Slovenije in Zveza lastnikov gozdov Slovenije. V prihodnje se jim bo pridružila tudi država in prireditelje podprla pri tem, da bo velikanski prostor dolgoročno zagotovljen za dražbo in da ne bo več iz leta v leto treba iskati ustreznih površin, ki jih v tej velikost ni veliko. V zadnjih letih je licitacija zaradi lastnih potreb zemljiških lastnikov vsaj dvakrat morala menjati razstavni prostor.
Dražba potrjuje tudi, da je prav trajnostno gozdno gospodarstvo temelj naravnega bogastva Slovenije, ki jo usposablja, da na njenih tleh poteka največja dražba lesa v Evropi. To potrjuje tudi dejstvo, da sta oba najdražja hloda, in sicer gorska javorja rebraša, prišla iz Slovenije in je delež slovenskega lesa na dražbi bil le tisočinka celotnega letnega poseka v Sloveniji.

Če imate zanimivo drevo v gozdu ali na vrtu,
pomislite na udeležbo na dražbi.”

Na dražbi že leta zelo uspešno sodelujejo tudi koroški lastniki gozdov in obisk s Koroške, predvsem kmetic in kmetov ter lesnih trgovcev, je precejšen. Pri tem jim s strokovnim svetovanjem pomagata Kmečko izobraževalna skupnost (KIS) in koroška Kmetijska in gozdarska zbornica. Mentor in svetovalec pri udeležbi dražbe je DI Marjan Tomažej, ki kmetom svetuje: »Če imate v svojem gozdu ali na vrtu zanimivo drevo, ki bi na dražbi utegnilo doseči lepo ceno, potem razmišljajte o možni udeležbi. Mi od kmetijske zbornice vam bomo seveda rade volje in brezplačno svetovali.« Brezplačno svetovanje pri izbiri dreves je del uslug kmetijske zbornice. S Koroškega je bilo na lanski dražbi nad 100 m³ lesa, predvsem macesen in gorski javor, pa tudi tisa in brest. Najdražja macesna, ki sta bila na dražbi razstavljena in ocenjena, sta na primer bila s Koroškega.

Udeležba in raven dražbe je rasla iz leta v leto. Če je leta 2019 bilo razstavljenih dobrih 3.500 hlodov, jih je leta 2020 bilo nad 6.000 ali 6,614 m³. Z 29.161 evri za 2,02 m³ evra pa je bila dosežena rekordna cena za gorski javor rebraš, ki ga je kupil kupec iz Nemčije. S furnirjem iz tega rebraša, ki je zrasel na obronkih Snežnika na Notranjskem, bodo opremili sprejemnico vrhunskega hotela v Arabskih emiratih. Drugi rebraš, prav tako iz Slovenije, zrasel je na Pohorju na Štajerskem, je bil le za las cenejši.

Gorski javor, ki mu zato, ker so njegove grčice izoblikovane v obliki ptičjih oči, ribjih iker ali reber, rečejo tudi ptičji javor, ikraš ali rebraš, ni posebna vrsta javorja, temveč le genetska igra narave. Samo en odstotek do dveh gorskih javorjev ima to anomalijo, razliko v strukturi lesa. Ta razlika ni dedna, je pojasnil Marjan Tomažej.

Dražba lesa privablja kupce iz vsega sveta, Avstrijce, Nemce, Italijane, Nizozemce, Kitajce, Japonce, Portugalce, da ne govorimo o domačih kupcih. Veliko lesa pokupijo izdelovalci kakovostnih glasbil, tovarne furnirja in kakovostnega pohištva. Iz Luke Koper les v kontejnerjih, zabojnikih, transportirajo v prekomorske dežele.

Kupci oz. interesenti imajo dovolj časa in priložnosti za ocenjevanja lesa ter polaganje pisnih ponudb za posamezne hlode. Za boljši pregled prireditelji pripravijo katalog sortimentov z vsemi potrebnimi podatki n. pr. s številko hloda, njegovo dolžino, kubaturo in premerjem, vrsto drevesa in najvišjo ponudba za m³ in kos. Katalog obsega več kot 300 strani.