Že od vsega začetka v letu 1989 naprej Kmečka izobraževalna skupnost zelo uspešno organizira čezmejno izmenjavo praktikantov iz slovenskih izobraževalnih ustanov na Koroške kmetije.  

»Želela sem dobiti izkušnje na čebelarskem področju v tujini, prav posebej pa me je zanimala navezava čebelarstva samega s predelavo čebeljih pridelkov v nove živilske proizvode, kar je povezano z mojim študijem živilstva«, tako svojo glavno motivacijo opisuje Ines Berdnik, ki je letos opravljala prakso pri čebelarskem mojstru Erichu Ročniku na Obirskem. Študentka drugega letnika univerzitetnega študijskega programa Biotehniške fakultete Ljubljana se je v dvomesečni praksi »naučila veliko novega na vseh nivojih čebelarjenja« in obenem spoznala tudi Koroške lepote.

Namen V ospredju čezmejnih izmenjav, ki jih KIS organizira od leta 1989 naprej, sta seveda učenje in praktične izkušnje na kmetijah, ki si jih šolarji in študentje lahko pridobijo v tedenskih, večtedenskih ali večmesečnih praksah. Le-te se v zadnjih letih veselijo vedno večje priljubljenosti, saj je samo od leta 2008 do sedaj potekalo nad 90 učnih praks, letos pa jih je bilo 12. Dosedanje kooperacije glede praks obstajajo z Biotehniško fakulteto in Biotehniškim izobraževalnim centrom Ljubljana ter Biotehniškimi centri na Ptuju, v Naklem in Novem mestu.

Potek Postopek prijave je dokaj enostaven: Dijaki/študentje se preko šole oz. univerze javijo pri KIS, ki na podlagi osebnih želj glede praktičnih izkušenj poišče pravo kmetijo in vzpostavi kontakte. »Veliko naših praks poteka preko programa Erasmus+, ki zainteresiranim omogoča finančno pomoč za opravljanje praktičnega ustposabljanja. Vsak dijak je na kmetiji javno prijavljen, praktikatni preko programa Erasmus+ pa so tudi zavarovani«, opisuje projektna koordinatorka Olga Voglauer potek. Po praksi je volonterju treba oddati še dokumentacijo učnih izkušenj na šoli oz. univerzi.

Izkušnje Zelo izkušena na področju sprejemanja praktikantov sta Franci in Magdi Baumgartner z Bistrice v Rožu, ki na svoji kmetiji pridelujeta biološke mesne specialitete. »Do sedaj sem imel pribl. 10 praktikantov, in izkušnje so bile zelo pozitivne. Najboljše izkušnje imamo s praktikanti, ki imajo tudi doma kmetije, na katerih sodelujejo in jih bodo kasneje tudi prevzeli«, tako Baumgartner. Poleg tega ima družina tudi nadaljnje kontakte do svojih praktikantov. Tako je Franc Baumgartner septembra letošnjega leta bil celo povabljen na zaključni izpit in predstavitev diplomske naloge nekdanjega praktikanta Petra Demšarja na Biotehniški center Naklo, ker je kot mentor svetoval obravnavanemu kmetijskemu podjetju.

Korist Praktične izmenjave v inozemstvu pa ne predstavljajo le vir delovnih izkušenj, temveč tudi nepozabno kulturno, jezikovno in zrelostno izkušnjo, osebnostno rast, nova znanstva in s tem večje možnosti za zaposlitev šolarjev in študentov. In – da ne pozabimo: Čezmejna prijateljstva za vedno.

INTERVJU

Intervju z Ines Berdnik glede dvomesečne prakse, ki jo je opravila letošnjo poletje pri čebelarskem mojstru Erichu Ročniku na Obirskem:
1)     Letošnje poletje ste v Avstriji opravili prakso na čebelarskem področju. Kakšni so bili vaši nagibi, da se podate v Avstrijo in tu opravite prakso?Želela sem dobiti izkušnje na čebelarskem področju v tujini, še posebno tudi v nemško govorečem okolju. Prav posebej me je zanimala navezava čebelarstva samega s predelavo čebeljih pridelkov v nove živilske proizvode, kar je povezano z mojim magistrskim študijem, živilstvom. Imela sem srečo, da sem imela možnost opravljati praktično usposabljanje pri prijetni in zelo gostoljubni družini Ročnik, kjer sem se naučila veliko novega.
3)     Kaj so bile vaše tipične dejavnosti v času prakse?
Točenje medu, izdelava različnih medenih likerjev, izdelava krem za celjenje opeklin, ran (na osnovi čebeljih pridelkov), izdelava label, priprava propolisa, pomoč pri zatiranju čebeljih parazitov v panjih, hranjenje čebel, izdelava kremnega medu in njegovih različnih variant okusov itd. Navsezadnje je to več kot 55 različnih izdelkov. Seveda sem lahko poleg dela tudi spoznala avstrijsko Koroško.
4)     Katere izkušnje bi opisali kot najbolj pomembne oz. katere so vam ostale najbolj v spominu?
Naučila sem se veliko novega na vseh nivojih čebelarjenja. Prvič sem spoznala delo z nakladnimi panji ter izdelavo pestrih živilskih izdelkov. Najbolj sem navdušena nad izdelavo medenih namazov z liofiliziranim sadjem ter nad izdelavo zdravilnih krem.
5)     Kaj bi na splošno svetovali šolarjem/študentkam/študentom, ki se zanimajo za takšnovrstno prakso (v inozemstvu)?
Sama sem s potekom prakse izredno zadovoljna, zato bi vsakomur privoščila tovrstno izkušnjo. Priporočila pa bi, da naj se odločijo za večja čebelarstva, kot je to npr. čebelarstvo Ročnik. Čebelarski mojster Ročnik je izredno strokovno podkovan v pridelavi in predelavi medu, ter na področju pridobivanja novih družin (vzreja matic), hkrati pa nadvse odprt za nasvete iz svojih izkušenj.