Karl Gril Šmihel pri Pliberku/St. Michael bei Bleiburg, December/Dezember 2024

Šmihelčan Karl Gril je živ almanah slovenskega če belarstva na Koroškem, predvsem pa za Šmihel in okolico. Pravi, da je Šmihel že od časov kralja Ma tjaža, ki »z miroljubno vojsko spi v Peci«, v središču koroškega slovenskega čebelarstva. Kraljeva krona je upodobljena v grbu bistriške občine. Pa tudi škof Anton Martin Slomšek, ki je zelo podpiral čebelarstvo, je v Šmihelu zapustil trajne sledi, saj je štiri leta pred svojo smrtjo, leta 1858, posvetil cerkev sv. Katarine. Primat šmihelskih čebelarjev dopolnjuje dejstvo, da je leta 1923 bilo v Šmihelu ustanovljeno Čebelarsko društvo. Karel Gril se je rodil pri Figovcu na Bistrici pri Pliberku in po krajevni ljudski šoli šel na Slovensko gimnazijo. Po maturi se je odločil za učiteljski poklic. S čebelami sprva ni imel kaj dosti opravka, saj so predniki bili aler gični na njihov pik. A radovednost in zanimanje za »bečieve, te pridne živalce« sta bila večja kot strahovi pred pikom, tešil pa ju je pri sosedu Škrjancu. Takore koč z milega neba je prišel do lastnih čebel. Na senožeti v Strpni vasi je leta 1968 nenadoma roj zameglil nebo, sedel na najvišjo vejo, ki se je pod njegovo težo uklonila do tal, kot bi Karla vabil, naj ga vzame. To je storil in tako se je začela njegova bogata čebelarska pot. Takoj se je včlanil v Šmihelsko čebelarsko društvo, ki mu že leta predseduje Anzej Bricman, p. d. Kučej. Od leta 2003 je Karl društveni tajnik in arhivar. Dognal je, da je Šmihel v zakladnico koroškega in splošnoslovenskega čebelarstva prispeval vsaj dva ve lika čebelarja, oba učitelja. To sta Peter Močnik (1887 1973), Škrjančev v Strpni vasi, in Josip Jekelj (1880-1957), Mohorov v Črgovičah. Po plebiscitu leta 1920 sta oba morala zapustiti rodno Koroško. Šla sta v Jugoslavijo in bila tam zelo znana pisca učnih pripomočkov za čebe larstvo. Močnik je bil šolski nadzornik v Mariboru, Je kelj pa pred pregonom učitelj in organist v Apačah, ustanovitelj pevskega zbora in predsednik leta 1913 ustanovljenega Slovenskega čebelarskega društva za Koroško. Na šmihelskem britofu je pokopana njegova mama. Izpod pepela zbledelega spomina je Karl Gril izbrskal poučno knjižico Slovenski bučelarček, ki jo je leta 1871 pri Mohorjevi založbi v Celovcu izdal skočidolski žu pnik Janez Sumper (1827-1888). Sumper je v slovensko čebelarsko izrazoslovje vnesel precej strokovnih poj mov in iznašel tudi t.i. »skočidolski panj« s premičnimi satniki. Leta 2018 je knjižica bila ponatisnjena. Leta 1907/08 pa je Mohorjeva izdala še knjigo Umni čebelari uglednega koroškega čebelarja Frana Lahmajerja. V svojem seznamu, ki ga seveda skuša stalno širiti, ima Karl Gril doslej enajst priznanih koroških sloven skih čebelarjev. To so Rudolf Gallob, Milka Hartman, Tomaž Holmar, Josip Jekelj, Matevž Krasnik, Fran Lahmaier, Peter Močnik, Vinko Pečnik, Kristo Srienc, Mirko Srienc, Janez Sumper in Tomaž Ulbing. Podjetnost šmihelskih čebelarjev skozi prostor in čas odslikavata dva pomembna mejnika: . Po mrtvilu, ki je zavladalo po plebiscitu leta 1920, so se šmihelski čebelarji kmalu postavili na noge in so leta 1923 ustanovili Čebelarsko društvo Šmihel. Gonilna sila in prvi predsednik je bil Janez Pečnik, po domače Bicelj na Rutah, razgledan kmet ter načitan čebelar in odprt za novotarije. Na ustanovnem občnem zboru je daljnovidno predlagal zamenjavo panjev oz. sodov. Na mesto kranjčiča naj bi uporabljali panj AŽ, poimenovan po Antonu Žnidaršicu iz Ilirske Bistrice. Drugi mejnik je cvetoči travnik na vzhodu vasi. Tu je Čebelarsko društvo z dobrohotno podporo občine ure dilo informativno točko s cvetlicami in medovitimi grmovnicami ter obširno informacijo o čebelah. O cvetočem travniku pravi Karl Gril, da je »znak soli darnosti z vsemi, ki skrbijo za biotsko raznovrstnost«. Opraševanje je najvažnejša naloga čebelarjenja. Brez opraševanja bi od treh žlic imeli dve žlici hrane manj.

»Cvetoči travnik je znak solidarnosti z vsemi, ki skrbijo za biotsko raznovrstnost.«

St. Michael ob Bleiburg/Šmihel pri Pliberku gilt seit jeher als Hochburg der slowenischen Imkerei in Kärnten. Aus der Gegend kommen zahlreiche be kannte Imker wie Peter Mohar (1887–1973), Josip Jekelj (1880–1957), der im Jahre 1913 in Klagenfurt den Sloweni schen Imkerverein für Kärnten gründete, und Janko Pečnik vlg. Bicelj aus Ruttach/Rute. Mohar und Jekelj, beide Lehrer, mussten nach dem Plebiszit 1920 Kärnten verlas sen und in das heutige Slowenien emigrieren. Janko Pečnik, ein innovativer Imker, gründete im Jahre 1923 den Imkerverein St. Michael/Šmihelsko čebelarsko društvo, war dessen langjähriger Obmann und führte in Kärnten den AŽ-Stock ein, den Anton Žnidaršič ersonnen hatte. Über dieses große historische Wissen verfügt der pensi onierte Lehrer und passionierte Imker Karl Gril aus St. Michael/ Šmihel pri Pliberku. Seit seiner Jugend ist er selbst Imker, Mitglied des örtlichen Imkervereines und seit Jah ren dessen Schriftführer. Obmann ist Anzej Bricman aus Traundorf/Strpna vas. Gril forscht unermüdlich zur Ge schichte der Imkerei Südkärntens und hat bereits so man chen verborgenen Schatz gehoben. So auch das in Vergessenheit geratene Büchlein »Sloven ski Bučelarček«, das 1871 Janez Sumper, Pfarrer in Gottest hal/Skočidol, bei der Hermagorasbruderschaft/Mohor jeva družba in Klagenfurt/Celovec herausgab. Sumper führte verschiedene slowenische Fachbegriffe in das Im kereiwesen ein und erfand den sogenannten Gottesthaler Bienenstock (skočidolski panj). Das wertvolle Druckwerk wurde im Jahre 2018 neu aufgelegt. Wesentlich beteiligt war Gril beim Anlegen einer Blu menwiese des örtlichen Imkervereines in St. Michael. Die Gemeinde Feistritz ob Bleiburg/Bistrica pri Pliberku un terstützt wohlwollend das Projekt. Informations- und Schautafeln vermitteln den Besuchern umfassendes Wis sen über die Bedeutung der Bienen für die regionale und auch weltweite biotische Vielfalt und Ernährungssicher heit. Die Blumenwiese, so Karl Gril, ist deshalb ein Zeichen der Solidarität mit allen, die sich für die biotische Vielfalt einsetzen.

»Die Blumenwiese ist ein Zeichen der Solidarität mit jenen, die für die Biodiversität sorgen.«

Scroll to Top