V zahomcu na Zilji, daleč naokoli edini vasi s tlakovano vaško cesto, stoji Abujeva domačija, na kateri že od leta 1645 gospodari Zwittrov rod. Iz njega izhajajo pomembne osebnosti koroških Slovencev, politiki in znanstveniki, naj omenim le dr. Francija in dr. Mirta Zwitter, Frana, Vinka in Zdravka Zwitter. Zdajšnja gospodarja Janko Zwitter star. in sin Niko sta uspešna in mednarodno priznana konjerejca.

Abujevi so zmeraj bili zelo razgledani in inovativni. Nedvomno ima to opravka tudi s poslom, s katerim so se Ziljani dolga stoletja preživljali. Kot konjerejci so tovorili, »burali« robo z juga na sever in obratno. Ziljani odnosno Zahomčani so kot tovorci in trgovci prišli celo do Hamburga in Carigrada. Domov niso prinesli le blagostanja, temveč tudi prenekateri spominček za dekleta in žene, kar se je odražalo tudi v pisanosti in lepoti ziljske noše, tako imenovane »slovencle«. Simbol te dejavnosti so težki ziljski konji – Noriki, ki jih pri Abuju vse do danes zelo uspešno redijo.

Knjige, kultura, razgledanost, petje ter globoka slovenska narodna zavest zaznamujejo trdno kmečko Abujevo družino, ki so jo aprila leta 1942 nacisti pregnali v Nemčijo, od koder se je vrnila poleti 1945. Družina je zmeraj prednjačila pri dejavnostih v prid družbe.

Svoje otroke je dala v šole, na pobudo Jankovega pradeda Franca so leta 1925 iz Zahomskih planin s soseščino napeljali vodovod za celo vas. Na pobudo starega očeta Janka je bila tlakovana leta 1949 vaška cesta. Tudi pri športnem društvu Zahomc in pri Slovenskem prosvetnem društvu Zila so Abujevi vedno agilno sodelovali.

Po zgodnji smrti očeta Janka leta 1969 je Janko, tedaj že uspešni član avstrijskega skakalnega moštva, z 21 leti prevzel kmetijo, ki jo je z leti posodobil in povečal. Sicer je bilo konec s športno kariero, je pa svoje znanje in moči odslej posvetil družini, kmetiji in športnemu društvu, pa tudi v komunalni politiki in pri konjerejcih je prevzel odgovorne zadolžitve. Dvajset let je bil slovenski občinski odbornik v občini Ziljska Bistrica, od tega dvanajst let podžupan, bil je zbornični svetnik SJK v koroški kmetijski zbornici in 20 let, od leta 1986, je predsedoval koroški konjerejski zvezi, ki jo je zelo razširil. Njegov naslednik je Marjan Čik, zbornični svetnik SJK v kmetijski zbornici.

“Konji so za nas Ziljane vedno bili zelo
pomembni za opravila na kmetiji, za
tovorjenje blaga in pa seveda pri štehvanju”

Z ženo Gito imata dva sinova, ki že dolgo nadaljujeta bogato družinsko izročilo. Sin Niko ni le učitelj, temveč tudi uspešen konjerejec, pevec pri zboru Ojsternik in Kvintetu Ojsternik na samostojni listi je bil tudi občinski odbornik. Sin Janko pa je trener italjanske ženske skakalne ekipe in osebni trener japonke Sare Takahashi.

Zaradi kislih travnikov, ki so posledica podora Dobrača leta 1348 in zajezitve Zilje, so Ziljani redili konje. Konje pa potrebujejo tudi za štehvanje, ker pri tem običaju fantje, zbrani v konti, jahajo mimo soda, ki ga morajo s štebihom, to je železnim kijem, razbiti. Zmagovalec dobi kranceljč in sme odpreti rej pod lipo.

Ziljani slovijo kot strokovnjaki za konjerejo. Tudi zato je pri Stari pošti na Ziljski Bistrici državna postaja K15 plemenskih žrebcev, celakov noriške pasme. Včasih je vsaka hiša redila konje noriške pasme. Pri Abuju jih redijo za pleme. Konjereja je pomemben gospodarski steber kmetije. Konji so v bistvu vse leto na prostem. Pred leti je Janko Zwitter kmetijo in s tem tudi odgovornost za konje in deset krav dojilj predal sinu Niku. Leta 2017 je Niko Zwitter bil izbran za državnega rejca leta, letos pa ga je ministrstvo za kmetijstvo odlikovalo z zlatim odličjem za posebne zasluge za konjerejo. Abujev celak Piran Vulkan je leta 2016 bil izbran za državnega celaka zmagovalca noriške pasme in lani so ga prodali za plemenskega celaka v Argentino.

September 2020, Zubomac, Acbomilz 2