Pred štirimi leti je Janez Kaiser iz Rinkol bil izvoljen za tretjega predsednika Kluba prijateljev
lova, leta 1964 ustanovljenega strokovnega in stanovskega zastopstva slovenskih lovk in lovcev v
Avstriji. V tej funkciji je nasledil Mirka Kumra-Črčeja z Blata, ki ni bil le ustanovni član Kluba; leta 1980 je
po smrti ustanovnega predsednika in znanega partizana ter velikega borca proti nacističnemu režimu
Karla Prušnika-Gašperja prevzel vodstvo društva in ga vodil vse do smrti leta 2018.
Janez Kaiser je doraščal na trdni kmetiji pri Kajžru v Rinkolah. Oče Janez je bil razgledan in samozavesten
kmet, z dušo in srcem pa pevec pri tim.. Foltejevem zboru, to je pri Moškem pevskem zboru »Edinost«, danes
»Foltej Hartman« v Pliberku. Foltej Hartman, brat Milke Hartmanove, nepozabne velike pesnice z Libuškega
»puela«, je MoPZ »Edinost« vodil do svoje smrti. Zaradi svoje pokončnosti in slovenske kulturne dejavnosti
so ga nacisti kar dvakrat pahnili v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je ustanovil in vodil legendarni
moški zbor slovenskih jetnikov in pri osvoboditvi taborišča maja 1945 odigral pomembno vlogo. To je bilo
kulturno-uporniško dejanje, čigar pomena in sporočila z ozirom na kraj in okoliščine morilskega kaceta ni mogoče
v zadostni meri oceniti.
Po dvojezični ljudski šoli v Vogrčah in petih letih Slovenske gimnazije v Celovcu se je Janez Kaiser pri mehaničarskem mojstru Hermanu Želeju v Nonči vasi izučil za mehanika in nato po obveznem vojaškem roku
eno leto bil v okviru mirovne misije modrih čelad Združenih narodov na Golanu na Bližnjem vzhodu.
Po vrnitvi domov se je zaposlil kot inštruktor v avtošoli in vstopil v lovske vrste. Poročen je s Karin in oče
hčerke Laure Dunje. Marca 1990 je presedlal na okrajno glavarstvo v Velikovcu, kjer je prevzel važne odgovornosti. Včlanil se je v Klub prijateljev lova ter domačo lovsko družino Blato, ki ju je vodil Mirko Kumer-Črčej. »Povabil me je v odbor lovske družine, pozneje pa tudi v odbor Kluba prijateljev lova. Od njega sem se veliko naučil, občudoval sem njegov umirjen in spoštljiv način odnosa in občevanja z ljudmi in kako jih je, predvsem mladino, znal navdušiti za kakšno stvar. Njemu je bilo važno, da imamo koroški Slovenci svoje kulturne, politične, gospodarske, športne in tudi lovske strukture, v katerih se pogovarjamo slovensko in se razvijamo naprej in z njimi zastopamo naše interese. Tako naj tudi ostane!« pravi Janez.
Poudarja, da je Mirko Kumer-Črčej znal navezovati politične, gospodarske in lovske stike doma in čez mejo.
Bil je upoštevan in enakovreden sogovornik Koroškega lovstva/Kärntner Jägerschaft ter živa vez do Lovske
zveze Slovenije in njenih področnih zvez. Zelo uspešno se je zavzemal za sodelovanje s slovenskimi lovci v Furlaniji, združenimi v lovskem društvu »Doberdob.«. Za časa njegovega predsedovanja je Klub prijateljev lova
izpeljal pomemben prekomejni eujevski projekt trojezičnega lovskega slovarja »Lov v treh jezikih – Jagd in
drei Sprachen – Caccia in tre lingue«, čigar pobudnik je član Kluba prijateljev lova Franc Wakounig. To je do
danes edini tovrstni prekomejni eujevski lovski projekt in slovar v Evropski uniji.
Kot lovec z globokimi kmečkimi koreninami se Janez Kaiser zaveda pomena dobrih, odkritih ter poštenih
odnosov med lovci in lastniki zemljišč ter z vsemi, ki živijo z naravo in od nje. Najsi so to čebelarji, gobarji,
pohodniki. »Le skupno, pametno in složno bomo kos izzivom, s katerimi se že soočamo. To so podnebne
spremembe, suše, viharji in družbeni prelomi. V sodobni družbi se spreminjata tudi odnos do lova in podoba
lovstva. Z zastarelimi recepti in romantičnim pojmovanjem bo lovstvo obtičalo v nepomembnosti in
odrinjeno na rob družbe.« Zato se naj lovci izobražujejo in se odkrito in dejavno lotevajo nalog in izzivov, kajti
»vsi smo odgovorni za stvarstvo, za okolje. Predvsem pa lovci!«
»Z zastarelimi recepti in romantičnim pojmovanjem bo lovstvo obtičalo v nepomembnosti, na robu družbe.«
