J ano Enke in Damjana Vriska sta njuni življenjski poti tako po poklicni kot osebni plati iz popolnoma raz ličnih smeri zanesli na Koroško, se križali in srečali. Saj sta se tu spoznala in odločila za skupno življenje. Jana se je rodila v Meißnu na Saškem, mestu svetovno znane porcelanske manufakture v takratni Nemški de mokratični republiki. Pozneje se je družina preselila v Hannover. Na Nizozemskem je zaključila izobrazbo za socialno pedagoginjo. S prvim možem, ki se je, kot pravi »zatreskal v Hodiše in okolico«, je prišla na Koroško in tu ostala. Med drugim je bila sodelavka bivše tiskarne Drava. Žilico za naravo, okolje in predvsem vrtnarjenje je, kot pravi, dobila od staršev. Že oni so bili dejavni v vrtnarskem poslu. Imeli so vrtnarijo s precejšnjim in dragocenim sortimentom semen in sadik redkih in sta rih vrst rož, zelenjave in drugih rastlin, ki so svojčas samoumevno rasle po vrtovih, a so danes postale dra gocena genetska banka za ohranjanje biotske pestrosti okolja. Ta semena in sadike so, je prepričana Jana, nep rimerno bolj odporna proti okoljskim in klimatskim spremembam in posledicam vremenskih in drugih neprilik kakor pa moderna semena. V Jani je tlela želja po lastni vrtnariji po vzoru kmeč kih vrtov, kjer vse raste v sozvočju z naravo. Pred dvema letoma se ji je želja uresničila. Pri Pinji vasi v škofiški občini je najela njivo in na njej zdaj preskuša in uresničuje svoje predstave o sonaravnem vrtnarje nju in pridelovanju zelenjave in povrtnine. Od koruze do kumaric, buč, solat, zelja do različnih vrst para dižnikov, paprik, graha, ajde, sončnic, fižola, korenja, skratka vsega, kar sodi v zelenjavni vrt in vse raste in dozoreva tam brez umetnih gnojil in kemičnih škropil po pravilih mešanega nasada. Jana vrtnari po načelih permakulture, mešanega na sada, kolobarjenja in krožnega kmetovanja. Ta način zagotavlja, da se gruda ne izčrpa in da se možne bo lezni in zajedavci ne morejo razviti in širiti, obenem pa podpira kopičenje humusa. Površine ji po potrebi pre orje kmet, saj sama nima ne traktorja ne težkih kme tijskih strojev. Ker so poletja vse bolj vroča, vetrovna in sušna, je varčno in preudarno gospodarjenje z vodo zanjo zelo pomembno. Na vrtu ni golih površih, vse je pokrito z razstlinami, zastirko ter leguminozami in de teljico, ki skrbijo tudi za potreben dušik v zemlji. Jana pridelke prodaja ali neposredno z vrta, na kmeč kih tržnicah ali pa jih odjemalcem dostavlja na dom. Lok odjemalcev sega od zasebnikov, ki celo od daleč prihajajo k njej po vrtne dobrote, do gostincev, ima pa tudi veliko odjemalk in odjemalcev, ki pri njej kupujejo zelenjavo in produkte z vrta in jim jih dostavlja do vrat tudi v zelo priljubljenih »zelenjavnih košaricah«. Rada pa bi obdelovalno površino povečala, ponudbo pa raz širila na perutnino, npr, kokoši in race. Damjan Vrisk, Janin življenjski sodrug, ne prihaja iz vrtnarske ali kmečke dejavnosti. Odraščal je v Breži cah v Sloveniji, se izobrazil za topografa, bil je tudi tr govski potnik in kot se zgodi, ga je s trebuhom za kru hom pot pripeljala na Koroško. Tu je spoznal in vzljubil Jano. Od nekdaj že ga fascinira sivka, rastlina toplih in suhih površin in krajev, splošno znana tudi kot lavendel. Leta že se ljubiteljsko ukvarja z njo. Pri Pinji vasi je od nekega kmeta najel večjo površino rodega, pustega in soncu izpostavljenega roba. Pravšnji kraj za gojenje sivke, fig, trte in drugih rastlin, ki jim sonce in vročina prijata. Iz cvetov sivke destilira, izceja olje, ki ima odlične zdravstvene učinke in tudi omamno diši. »To je moj najljubši vonj,« pravi Damjan, ki ima zmeraj stekle ničko (flaškon) sivkinega olja pri sebi. Prva sivka, ki ga je očarala, je hrvaška budrovka, vmes pa ima že kar pisano zbirko sivk, od francoskih do španskih. Prepri čan je, da bo flaškonov s sivkinim oljem iz leta v leto več.
»Želja po lastnem vrtu, kjer vse raste in cveti v sozvočju z naravo, je že dolgo tlela v meni.«
Der innige Bezug zur Natur und die tiefe gegenseitige Zuneigung einen Jana Enke und Damjan Vrisk so wohl privat als auch beruflich. Jana, geboren im sächsischen Meißen (DDR), der Stadt des weltberühmten Porzellans, kam mit ihrem ersten Mann nach Kärnten und schlug hier tiefe Wurzeln. Aus einer Gärtnerfamilie stammend, suchte sie nach einem Flecken Erde, wo sie ihre Vorstellungen von einer ökologisch und naturnah ausge richteten Landwirtschaft und bunten Bauerngärten mit alten Rosen, Pflanzen und Blumen, die eine wertvolle Sa menbank sind, umsetzen könnte. Fündig wurde sie bei Farrendorf/Pinja vas in der Ge meinde Schiefling/Škofiče. Hier gedeiht, kunterbunt und in Mischkultur angepflanzt und bei sparsamster Bewäs serung, alles ohne Kunstdünger und Spritzmittel: von Mais, Gurken, Kürbis, Kohl und Salaten über verschie denste Paradeissorten, Paprika, Sonnenblumen und Fiso len bis hin zu Karotten und Kartoffeln. Dazwischen immer wieder die unterschiedlichsten Blumen. Gegen Austrock nen und Erosion des Bodens helfen Mulch und Zwischen saaten wie Leguminosen. Jana gartelt nach den Prinzipien von Permakultur, Fruchtfolge und Kreislaufwirtschaft. So behält der Boden seine Kraft und Produktivität, bleibt gesund, und der Hu musaufbau wird geördert. Wenn notwendig, pflügt ein Bauer den Boden um, denn Jana selbst besitzt weder einen Traktor noch schwere Geräte. Ihre Produkte verkauft Jana ab Hof, auf Bauernmärkten oder per Zustellung. Damjan, ein gelernter Topograf, kommt aus Brežice in Slowenien. Sein Berufsweg führte ihn nach Kärnten, wo er sich niedergelassen hat. Vor allem der Lavendel, eine hierzulande beliebte Zierpflanze, fasziniert ihn seit ge raumer Zeit, weshalb sich Damjan entschlossen hat, ihn gezielt anzubauen und das begehrte Lavendelöl zu des tillieren. »Das ist mein liebstes Aroma«, schwärmt Dam jan. Insbesondere die kroatische Budrovka, auch Lava ndin genannt, hat es ihm angetan. Auf einem sonnigen und mageren Hang bei Farrendorf hat Damjan verschie dene Lavendelsorten, Feigen und Weinreben gepflanzt.
»Der Wunsch, im eigegen Garten Pflanzen naturnah anzubauen, schlummerte schon lange in mir.«
