Ivana Stefaner Weiss Stranje/Strein, Februar 2024

V Stranjah v občini Bilčovs, s čudovitim razgledom na Rož in Karavanke, živi, ustvarja in se posveča svojim številnim dejavnostim in interesnim po dročjem Ivana Weiss-Stefaner, upokojena otroška vzgojiteljica. Doraščala je v Šentjanžu v znani Weissovi družini z dvema sestrama in bratom. Po ljudski šoli in štirih letih Slovenske gimnazije je šla na šolo za otroške vzgojite ljice in jo po štirih letih zaključila, na Dunaju pa še iz obrazbo v specialni pedagogiki. Štirideset let je po slanstvo otroške vzgojiteljice opravljala v otroškem vrtcu Sonce v Celovcu, v Bilčovsu in Beljaku. Je poro čena in mati dveh odraslih hčera. Vzporedno s to poklicno-strokovno platjo je Ivana raz vijala druge talente. Vedno je bila dejavna na kultur nem področju. Posveča se zeliščem, ki jih uporablja tudi pri »žajfariji«, izdelovanju naravnih mil. Pred leti si je nabavila še čebele in pomemben del njene zapo slitve je keramika. Kulturno delovanje je zanjo nekaj povsem samou mevnega, kajti kultura je v družini igrala pomembno vlogo. Oče Hanzi Weiss, ugleden krojač, je bil predse dnik Slovenske prosvetne zveze – SPZ – in pevec ter športnik. Ivana je vodila Šentjanške tamburaše, prepe vala je v domačem cerkvenem zboru in pri zboru Rož. Sploh pa je tamburanje njena velika ljubezen, saj se je leta 1976 priključila Hodiškim tamburašem, danes pa je članica Starabande hodiško-škofiških tamburašev. Zelo pomembna je zanjo spominska kultura, se pravi ohranitev spomina in soočanja z uporom proti nacizmu in vloga očetove in mamine družine v tem za koroške Slovenke in Slovence tako temnem obdobju nacizma. Stari oče Janez Weiss je kot član Osvobodilne fronte (OF) imel stike daleč gor na Ziljo in s skupino 12. januarja 1945 v Gradcu obglavljene Terezije Mičej mlajše iz Šent vida v Podjuni. Mamina družina, Sramsičnikovi, so bili 14. aprila 1942 pregnani v Nemčijo in mama Katarina je vse do svoje prerane smrti v sebi nosila temne sence in travme nasilnega pregona. Posebno važno je Ivani sožitje med narodi. S keramiko oz. lončarstvom se je Ivana zbližala že v šoli za otroške vzgojiteljice, od leta 2000 pa se jima poglobljeno posveča. Nabavila si je peč za žganje gline in svoje izdelke tudi razstavlja. Srčna zadeva pa je zeliščarstvo. Že babica Magdalena Einspieler, vsi so jo klicali baci, se je ukvarjala z zelišči, poznala je vsako zel in rožo ter njene učinke. To drago ceno znanje in interes je posredovala Ivani, ki je v Gradcu z diplomskim delom o roženkravtu, »to je moja roža«, zaključila izobrazbo za zeliščarko. Ne le, da se kar razživi, če in ko beseda nanese na zelišča, rože, predvsem stare angleške vrtnice, limonovce, ubrala je tudi nove poti predelovanja in koriščenja zelišč. Po do datni izobrazbi in pridobljeni diplomi se posveča zeleni kozmetiki. Za pripravo krem in drugih izdelkov za nego kože uporablja namreč izključno naravne snovi kot ze lišča in vosek. Vse brez kemije in konzervansov. Svoje obširno znanje o zeliščih in kozmetiki razdaja tudi na tečajih. Iz zelišč pa pripravlja tudi zeliščne soli za op lemenitenje hrane ter inhalate, razna kadila (n. pr. iz brinja oz. smolja) za dezinfekcijo in čiščenje ter razne čaje. Ta krog dejavnosti in sonaravne predelave naravnih virov zaključujeta profesionalna žajfarija in ljubiteljsko čebelarjenje. Strd, predvsem pa vosek, ki ga uporablja za pripravo krem in mil, sta plačilo za marsikateri če belji pik. Žajfariji se Ivana posveča skupaj s sestro Katjo. Leta 2013 sta ustanovili Žajfarijo Weiss s sedežem v Svečah. Opravili sta potrebne strokovne tečaje. V po nudbi imata 14 certificiranih mil, »žajf«. Pridelujeta jih samo iz naravnih snovi, kot so razna eterična olja, vo sek, zelišča, za okras pa segata le po naravnih barvah. Ostanke mil predelujeta v pralni prašek, s čimer je za ključen naravni krog potrošnje dragocenih virov.

»Za želiščarstvo me je navdušila baci Magdalena Einspieler. Moja roža je roženkravt.«

In Strein/Stranje, einem verträumten Weiler bei Lud mannsdorf/Bilčovs inmitten einer umwerfend schö nen und herausfordernden Umgebung, lebt und wirkt Ivana Stefaner-Weiss. Sie ist verheiratet und Mutter zweier erwachsener Töchter. Ivana wuchs in St. Johann im Rosental/Šentjanž v Rožu in einer kulturell und allgemein aktiven Familie auf. Sie leitete die Tamburizzagruppe des örtlichen slowenischen Kulturvereines mit und wirkt bis heute in der Tamburiz zagruppe Starabanda. Es verwundert nicht, dass sie auf verschiedenste Art und Weise der Kultur, Fortbildung und Kreativität verbunden geblieben ist. Schon neben der Aus bildung zur Kindergartenpädagogin ließ sie sich zur So zialpädagogin ausbilden – ein solides Fundament für vierzig Jahre verantwortungsvolle pädagogische Arbeit. Tief verbunden ist Ivana mit der Gedenkkultur, waren doch beide Familien – sowohl väterlicher- als auch müt terlicherseits – im Widerstand gegen den Nationalsozia lismus aktiv und seine Opfer. Die Traumata wirken bis heute nach. Großmutter Magdalena Einspieler, genannt Baci, hat Ivana das Wissen über die Kräuter und ihre Wirkungen vermittelt. Mit der Diplomarbeit über das Rosenkraut, »meine Lieblingsblume«, hat Ivana es weiter vertieft. Die ses umfangreiche Wissen über naturnahe Verwertung und breiten Einsatz der natürlichen Ressourcen, das sie in Seminaren gerne weitergibt, kommt ihr heute sowohl beim Produzieren von Kräutertees, Inhalaten, in der grü nen Kosmetik, bei der Herstellung von Cremen und ande ren Hautpflegemitteln, Räucherwaren zum Desinfizieren, in der Seiferei als auch beim Imkern zugute. Gemeinsam mit Schwester Katja hat sie die Seiferei Weiss mit Sitz in Suetschach/Sveče gegründet. Mittlerweile werden aus na türlichen Grundstoffen vierzehn zertifizierte Seifensor ten hergestellt. Mehr als ein Steckenpferd ist das Arbeiten mit Lehm und Ton. Sogar einen eigenen Brennofen hat sich Ivana zuge legt, in dem die Figurinen zum Leben gebrannt werden.

»Grossmutter Magdalena Einspieler hat mich für die Kräuter begeistert. Meine Blume ist das Rosenkraut.«

Scroll to Top