Hannes Tomic biokmetija Laschkolnig v Bukovju/Buchbrunn, Maj/Mai 2024

Pred tridesetimi leti je agrarni inženir in ekonom ski svetnik Hannes Tomic svojo kmetijo pri Lasch kolnigu v Bukovju pri Dobrli vasi usmeril v vode biološkega kmetovanja in jo razvil v daleč naokoli znan in priznan obrat BIOHOF TOMIC. Hannes sodi med po četnike biološkega kmetovanja na Koroškem. Kmetijo je prevzel leta 1992. Starši, ki so kmetovali še po utečenem načinu, so ot rokom omogočili dobro izobrazbo. Hannes je maturiral na Višji kmetijski šoli v Lieznu, se potem izobrazil za kmetijskega mojstra, obenem je tudi kmetijski stro kovni učitelj in svetovalec v agrarnih zadevah. Dodatne izkušnje in znanje si je nabiral na številnih tečajih in na Tirolskem, kjer je spoznal mentorja inž. Willyja, či gar celosten ekološki pogled na kmetijstvo je zaznamo val njegovo poklicno pot. Pripeljal ga je do spoznanja, da je pridelovanje zdrave hrane poglavitni namen kmetijstva. Važen je bil tudi dveletni tečaj v Domu So dalitete v Tinjah – soorganizatorka je bila tudi KIS – Kmečka izobraževalna skupnost – o smislu in nalogi kmetijstva, ki naj v sozvočju z naravnimi zakonitostmi ljudem zagotovlja čimbolj zdravo prehrano, ki raste le na zdravih tleh. Ali drugače rečeno: Človek je odgovo ren za zemljo, od katere in na kateri živi. Logičen izsle dek tega spoznanja je pridelovanje hrane brez umetnih gnojil. Tečaj je bil v Domu Sodalitete v Tinjah, ker v Hrastovici, enem od sedežev Koroške kmetijske in gozdarske zbor nice, zanj in za udeležence ni bilo kraja. Po prevzemu kmetije se je Hannes vprašal, kako nap rej? Odločil se je za ekološko, sonaravno smer prašiče reje in leta 1993 obrat postavil na temelje biološkega kmetovanja. Kot takšnega ga je dal tudi certificirati. Pravi, da je biološko kmetovanje edini zakonsko dolo čen in urejen način kmetovanja v Avstriji. Hlev in go spodarsko poslopje je bilo treba preurediti. Svinje do jilje pri Tomicu niso stisnjene v kletke, ampak imajo dovolj kraja za rojevanje in prosto gibanje, pujski pa imajo prost dostop do zunanjih območij hleva. Laškolnikove svinje živinozdravnika skorajda ne poz najo, on pa njih ne. Kot dobra krma za prašiče so za Hannesa poleg ostale krme prišle v poštev leguminoze, predvsem soja. Pred desetimi leti je zgradil sušilnico soje, obenem pa si je omislil stiskalnico za njeno olje. Danes s tem oljem krije celotno gorivo, ki ga na kmetiji potrebuje. In to ni malo, kajti iz majhne, obpoklicne kmetije se je razvil obrat z desetimi zaposlenimi. Do brodošel stranski produkt stiskanja je sojina pogača. Hannes pravi, da dolgoročno le kolobarjenje zagota vlja preživetje kmetov, ker zagotavlja rodovitno in zdravo zemljo oz. grudo in ker je del zaokroženega kmetovanja. Po načelih kolobarjenja na svojih obdelo valnih površinah poleg krompirja prideluje razne žita rice, piro, rž, pšenico, ječmen, koruzo, več vrst prosa, na primer rjavo proso, ajdo. Detelje, leguminoze in trave kot vmesna setev ščitijo grudo pred izsušenjem in jo kot dodaten gnoj bogatijo z dušikom ter podpirajo kopičenje humusa, ki je osnova zdravega kmetovanja. Na Laškolnikovi kmetiji gnojijo samo z domačim gno jem in gnojevko. Veliko semen pridelujejo sami. Rjavo proso na primer predelujejo v pri športnikih zelo pri ljubljen müsli. Športna prireditev Ironman je botrovala prvemu prosenemu müsliju. Ekološka kmetija Tomic je energetsko bolj ali manj avtarktna. Sekanci in fotovoltaika dajejo električni tok za celoten obrat in stanovanja. Potrebno gorivo za strojni park, letno približno 30.000 l, pa docela prido bivajo iz soje, ki je dozorela na lastnih njivah. A tudi ekološki kmetje so nemočni proti doslej nepoz nanim naravnim ujmam, ki so odraz klimatske spre membe. Lani poleti je nenaden vihar v par minutah podrl gozd na hribu za kmetijo in zapustil goličavo.

»Naloga kmetijstva je, da ljudem, človeštvu zagotavlja zdravo hrano, ki raste le na zdravih tleh.«

Hannes Tomic, vulgo Laschkolnig in Buchbrunn bei Eberndorf/Bukovje pri Dobrli vasi, Begründer des Biohofs Tomic, ist einer der Pioniere der ökologi schen und biologischen Landwirtschaft in Kärnten. Der Beginn reicht ins Jahr 1993 zurück, als Hannes den elter lichen Hof übernahm. Hannes absolvierte die HBLA in Liezen, ist ausgebildeter Landwirtschaftsmeister, landwirtschaftlicher Fachlehrer und Berater in agrarischen Angelegenheiten. Sein Wissen erweiterte er in Tirol und bei verschiedenen Seminaren im Bildungshaus Sodalitas in Tainach/Tinje. Der Lehrsatz, dass es Aufgabe der Landwirtschaft ist, gesunde Nahrung ohne jegliche Kunstdünger und Pestizide zu gewährleis ten, ist seither sein Leitmotiv. Denn der Mensch ist verantwortlich für den Flecken Erde, auf dem und von dem er lebt. Den Hof stellte Hannes auf biologische Basis und Ferkel zucht um. Hier haben sowohl die Muttersauen als auch ihr Nachwuchs sauengerechte Aufzuchtsbedingungen. Aus einem Nebenerwerbsbetrieb erwuchs im Laufe der Jahre ein biologischer Leitbetrieb mit zehn Mitarbeiterinnen und Mitarbeitern. Ein umfangreiches Angebot an biologi schen Produkten wie verschiedene Mehle, Müslis und an deres wird sowohl am Hof als auch in den Geschäften angeboten. Auf den nach dem Prinzip der Fruchtfolge bewirtschafteten Feldern und Agrarflächen gedeihen Soja und andere Leguminosenarten, weiters Kartoffeln, verschiedenste Ge treidesorten wie Dinkel, Roggen, Weizen, Gerste, Mais, Hirsesorten und Buchweizen. Zwischensaaten wie Legumi nosen und Kleesorten dienen dem Aufbau von Humus, als Bodendecker sowie zusätzlicher Dünger. Vor zehn Jahren wurden am Hof eine eigene Sojatrocknungsanlage und Sojamühle errichtet. Aus der eigenen Sojaproduktion wird heute der Energiebedarf – etwa 30.000 Liter pro Jahr – des umfangreichen Maschinenparks gedeckt, eine PV- und Hackschnitzelanlage liefern sowohl Strom als auch Wärme. Gegen Naturgewalten ist auch ein Biobauer nicht gefeit. Der Großteil des Waldes wurde im Sommer 2022 von einem Sturm niedergefegt.

»Es ist Aufgabe der Landwirtschaft, der Menschheit gesunde Nahrung zu sichern.«

Scroll to Top