Družina Šlibar p. d. pri Snarju v Kovorju, Tržič (Slovenija/Slowenien) Januar/Jänner 2024

V Kovorju pri Tržiču, kjer gre cesta na Hudo, stoji ekološka kmetija Šlibar, po domače pri Snarju.
Tu se je rodil smučarski skakalec Jože Šlibar, ki je leta 1961 v Oberstdorfu na novoletni skakalni turneji
kot član jugoslovanske reprezentance poletel 141 me trov in postavil svetovni rekord.
Danes s hčerami Urško, Klaro, Jernejo, dvojčicama Veroniko in Valerijo ter sinom Lenartom na kmetiji ži
vita in gospodarita Monika in Gregor Šlibar. Oba sta diplomirana inženirja agronomije. Kmetijo je Gregor
prevzel leta 2007. Zelo urejena gorenjska kmetija že na prvi pogled iz žareva podjetnost in veselje do inovativnosti. Od leta
2001 namreč že pri Snarju kmetujejo po ekoloških smernicah in razvili so različne dodatne gospodarske
dejavnosti, ki so drugod že vsaka po sebi temelj do hodka in preživetja. To so govedo- in svinjereja, prede
lava in prodaja mesnih izdelkov, izdelava in prodaja različnih produktov iz žitaric, trženje lastne povrtnine,
prodaja lesa, varjenje lastnega piva in turistična po nudba glamping.
Kolobarjenje, mešane kulture, kopičenje humusa, na mesto golih tal zastirke z deteljami in leguminozami,
ki množijo dušik v tleh in so podorane odlično gnojilo, hlevski gnoj namesto umetnih gnojil in pesticidov, zimska in izbirna sečnja gozda. Ta zlata pravila sonarav nega in ekološkega kmetovanja pri Šlibarju resno upoštevajo. V hlevu stoji čreda simentalk in ena bohinjska cika.
Krave se celo leto prosto gibljejo med hlevom in pašniki, pozimi jih krmijo s senom ali senažo, to je balirano seno.
V svinjaku krulijo krškopoljski prašiči, zelo dobrohotna domorodna slovenska svinjska pasma, ki ima okusno
meso. Svinje dokupujejo in čez leto pitajo izključno z doma pridelano krmo, travo in zmletim žitom. Goveda
in svinje koljejo v bližnji klavnici, kjer po naročilu meso primerno razkosajo. Doma pa ga predelajo v klobase,
slanino, šunko ter v druge suhomesnate izdelke. Kure nesnice, okrasne kure in perjad dopolnjujejo pe
stro živalsko in prehrambeno ponudbo kmetije. Na njivah pridelujejo krompir in žitarice, piro, pšenico, ječ
men, rž, oves, proso, koruzo in ajdo, Gregor pravi, da je ajda že od nekdaj vselej pri hiši, samo lani zaradi po
plavljenega posevka niso imeli nobenega pridelka. Žito zmeljejo in porabijo doma. Nekaj ga gre za dru
žinske potrebe in krmo živali, ostalo pa namenijo za izdelovanje raznih produktov, testenin, rženega, piri
nega in ajdovega kruha, ki ga peče Monika, tu so še polenta, zdrob, kaša, ovseni kosmiči, pivo ter pirin in
ovsen riž, to sta olupljena pira in oves. Kot nadomestek za običajni riž sta zelo primerna za narastke, rižote in
razne priloge.
Na njivah raste tudi bogat izbor zelenjave in povrtnine, sadijo rdečo peso, čebulo, zelje in ohrovt, paradižnike,
zéleno, papriko, kumarice in drugo. Les izbirno sekajo le v zimskih mesecih, večino ga
prodajo. Skrbi pa jim delajo lubadar in posledice vremenskih neprilik.
Vse doma pridelane pridelke in izdelke, od mesnatih preko jajc in testenin do solate, krompirja in piva, pro
dajajo od doma in na raznih tržnicah, na primer v Kranju. Za prodajo so posebej uredili prodajalno. Med od
jemalci je kar nekaj okoliških gostinskih obratov. Ljudje cenijo ekološko pridelano in svežo robo ter njeno kra
jevnost, regionalnost. Največji kapital pa je zaupanje strank.
Leta 2013 se je Gregor kot samouk lotil varjenja piva. Prvo bio-pivo v Sloveniji razpečava pod znamko »Šli
bar«. Vari tri vrste: ležak, temni ležak in močno božično bock-pivo.
Pred leti so si pri Šlibarju omislili še turistično ponudbo glampinga, to je bolj luksuzno kampiranje, tega
pa zelo cenijo gostje iz Nemčije, držav Beneluksa in celo z one strani Velike luže.
Temeljita izobrazba otrok, vsi obiskujejo srednje šole, dve Dvojezično TAK v Celovcu, vključenost družine v
krajevne kulturne in družbene dejavnosti, na primer v folklorno skupino ali pa sodelovanje pri cerkvenem
zboru, vse to je samoumevno.

»Naš največji kapital je zaupanje ljudi, ki cenijo kakovostno in svežo robo ter njeno krajevnost.«

Auf dem Biohof Pri Snarju in Kovor bei Tržič in Slowenien, wo der Skispringer Jože Šlibar aufwuchs,
der 1961 in Oberstdorf auf damals unfassbare 141 Meter segelte, leben und wirtschaften Monika und Gregor
Šlibar mit ihren fünf Töchtern und ihrem Sohn. Bildung und soziale Kompetenz werden in der Familie großge
schrieben. Im Jahre 2001 wurde der Hof auf biologische Bewirtschaftung umgestellt, was den innovativen Absolventen
der Biotechnischen Fakultät Ljubljana sehr entgegen kommt. Im Laufe der Jahre entwickelten Monika und Gre
gor eine breite Palette an Tätigkeiten wie Rinderzucht, Schweinemast, Produktion und Verkauf von Fleischpro
dukten, Anbau von verschiedenen Getreidesorten, Feldfrüchten und Gemüse, einen hofeigenen Laden, das
Brauen der eigenen Biersorte Šlibar und nicht zuletzt das Glamping. Jede Tätigkeit für sich ist ein bedeutendes wirt
schaftliches Standbein. Fruchtfolge, Mischkulturen, Zwischensaaten mit verschiedenen stickstoffanreichernden Kleesorten und Legu
minosen, Mulchen, Humusaufbau, Einzelstammentnahme und Winterschlägerung, keine künstlichen
Düngemittel sondern Kompostierung und natürlicher Dünger – das sind keine leeren Phrasen, sondern wichtige
Elemente der ökologischen Bewirtschaftung im Einklang mit der Natur.
Die Kühe haben Auslauf und werden im Winter mit Heu und Silage gefüttert, die Krškopolje-Schweine, eine auto
chthone slowenische Schweinerasse, werden zugekauft und gemästet. Die Tiere werden im nahen Schlachthof
geschlachtet und vorportioniert und anschließend zu Hause zu verschiedenen Produkten weiterverarbeitet. Das
Getreide wird daheim gemahlen. Ein Teil wird an die Tiere verfüttert, den Großteil aber verarbeitet Monika zu Teig
waren. Alle Produkte werden im hofeigenen Laden oder auf dem Markt in Kranj angeboten.
Die Biersorte Šlibar ist das erste biologische Bier in Slowenien und wird als helles und dunkles Lagerbier sowie
als Bockbier angeboten. Glamping ist das jüngste Angebot des Hauses und vor allem bei Gästen aus dem Benelux
Raum sehr beliebt.

»Das Vertrauen der Kunden, die frische Ware und ihre Regionalität schätzen, ist unser größtes Kapital.«

Scroll to Top