Gorska kmetija pri Faléju v Slovenjem Plajberku je, kot bi iskala zavetje, prislonjena na južno pobočje Žingarce. Na njej s partnerico Katjo Korenjak in
otroci Marcom, Thomasem in Sophiejo živi in kmetuje Hanzi Laussegger, sodelavec mestnega gledališča v Celovcu. Pred nedavnim se je družina preselila v novo hišo. V neposredni soseščini pa živi mati Terezija.
Faléj je gorski kmet na povprečno tisoč metrih višine. Gozd in travniki določajo način kmetovanja, to sta govedoreja in gozdarstvo. Prej so redili pitance, zdaj pa krave dojilje. »Kar ni za rejo, prodamo ali pa gre v zakol,« pravi Hanzi. Živina je poleti na planini, čez zimo pa v odprtem hlevu. So pa bili časi, ko so pri Faléju pridelovali tudi žito, na primer ječmen in rž in pa krompir, ki ji v Slovenjem Plajberku pravijo repa. Repi pa rečejo »bela repa«. Takrat so se gorske kmetije še v veliki meri morale preskrbovati same. Zelenjavo in krompir za lastno potrebo zdaj pridelajo na vrtu.
Gozd pokriva znaten del Faléjeve površine. Hvala bogu viharji zadnjih let v Slovenjem Plajberku niso povzročili večje škode. Občutne pa so nizke cene lesa ter posledice lubadarja in vremenskih sprememb. Pred leti so drevesa, ki jih je napadel lubadar, še bila posamičen pojav, danes pa jih je vedno več, ugotavlja Hanzi Laussegger in pravi, da je dolgoročno edinole preoblikovanje gozda v mešane sestave pravilna pot iz teh težav. Faléjev gozd je že
mešan, torej nimajo monokulturnih smrekovih sestavov, za kar je poskrbel že pokojni oče Hanzi. Pri Faléju niso poznali in ne poznajo goloseka, se pravi frat, ampak že od nekdaj prakticirajo izbirno sečnjo, to je odvzem posamičnih dreves.
Dvajset let so pri Faléju izvajali tudi turistično dejavnost. Za to plat je bila pristojna mama Terezija. »Ko so prišli otroci, sem opustila poklic frizerke, poleg gospodinjenja pa sem se poleti posvečala turizmu. Uredili smo turistične sobe in do dvanajst tednov gostom, ki so leto za letom prihajal k nam, nudili oddih. To je bil zelo dobrodošel dodatni zaslužek.«
“Veliko ljudi se čudi, da živino na Žingarci
pase elektronski pastir imenovan pastirski navi.”
Hanzi, ki je nekaj let obiskoval Slovensko gimnazijo v Celovcu in se potem izučil za orodjarja, pa je tudi izumitelj in lovec. Pri Faléju so dolgo imeli molznice, se pa preusmerili na krave dojilje, ki so od vigredi do pozne jeseni na paši, v glavnem na pobočjih Žingarce. To je razpotegnjen gorski hrbet, ki ločuje območje Slovenjega Plajberka od ostalega Roža. Žingarca je vsa prevrtana, polna rovov, ker so tu stoletja kopali svinčeno rudo. Odtod ime Slovenji Plajberk. Nemški Plajberk pa pravijo kraju Bleiberg za Dobračem pri Beljaku, kjer so do pred leti prav tako kopali svinec.
Živna se lahko po mili volji paše po celi Žingarci, kar pomeni, da ji je včasih zelo težko slediti ali pa jo najti. Dolgo je Hanzi razmišljal, kako ta problem rešiti na najbolj enostaven in racionalen način. Da bi po delu živino še dolgo iskal in to na območju, ki je zaradi številnih neznanih jaškov in rovov tudi nevarno, enostavno ni imel časa in volje. Po dolgem tuhtanju in preizkušanju je našel izhod iz zagate. Iznašel je GPS-navi, ki mu trikrat na dan na hendi oz. mobitel točno sporoči mesto, na katerem se krave nahajajo. Krave so opremljene z ustreznimi oddajniki. Elektronskega kravjega pastirja je
uspešno predstavil na natečaju Slovenske gospodarske zveze in bil nagrajen s tretjim mestom. Kogar ta zelo priročen izum zanima, se naj obrne na www.hirtennavi.com.
Čeprav trenutno predseduje plajberški lovski družini, ima Hanzi malo časa za lov. Vzdušje med lovci in lastniki zemljišč je zelo dobro, se pohvali. V lovišču imajo poleg srnjadi tudi jelene in gamse ter običajne zveri. Preglavice pa občasno pripravljajo prašiči, ki se vse pogosteje pojavljajo v gorskih predelih in pa gamsje garje.