V Črnih Djekšah, na zahodnem koncu Djekš, kjer so sence daljše in temnejše, stoji kmetija Škan dolf. Tu s tremi hčerami gospodarita DI Gerhard Kresitschnig in mag. Helga Kresitschnig-Zdouc, Riž narjeva iz Rinkol. Dom pa so si postavili na vasi. Ger hard je arhitekt na deželni vladi in zadolžen za ohra njanje podobe okolja, Helga pa je pedagoginja in gospodarica na kmetiji, kjer sta v turistične namene na razpolago dva apartmaja. Ana, najstarejša hči, se je po maturi na Slovenski gimnaziji odločila za študij arhi tekture na Dunaju. Lucia obiskuje osmi razred Slovenske gimnazije, Katarina pa Dvojezično TAK. Gerhard Kresitschnig je na graški univerzi zaključil študij arhitekture. Že kot dijaka ga je gnala želja po odkrivanju družinskih korenin in ohranitvi jezikovno–kulturne in arhitekturne dediščine kraja na skrajni severni slovenski jezikovni meji. Slovenščina je takrat vse bolj izginjala iz družin in z vasi, tudi pri Škandolfu, moderne stavbe so izpodrivale nezamenljivo kmečko arhitekturo, pokrajina pa je postajala bolj in bolj raz seljena. Predvsem pa so razen enega izginili vsi mlini. Včasih je na Djekšah voda gnala štiriinšestdeset (64) mlinov, devet od njih na Hudokrajnem potoku. Še kot študent je Gerhard leta 1995 kupil mlin oz. bolje rečeno podrtijo mlina pri Zgornjem Lobniku, domačini rečejo tudi Zgornji Lomnej. Od tal do strehe ga je sam obnovil s kar se da izvirnim gradbenim materialom. Danes je to edini delujoči mlin na Djekšah. Predvsem za hčere je mlin kraj domačnosti in družabnosti. Hči Ana je o mlinu napisala celo predznanstveno delo za maturo na Slovenski gimnaziji in je prava strokovnjakinja za mlinarstvo. Z enako vnemo se je Gerhard poglobil tudi v iskanje svojih kulturnih korenin in v učenje slovenščine, svojčas pogovornega jezika na vasi. Izpopolnjeval se je na številnih jezikovnih tečajih na graški univerzi in v Ljubljani. Pozneje pa mu je pri tem bila žena Helga velika opora Pogovorni jezik ali lingua franca pri Kresitschnigovih je slovenščina. Hčere so bile v vrtcu Mavrica v Dobrli vasi, hodile so v Mohorjevo in Javno dvojezično šolo 24 v Celovcu, nato pa so šle na Slovensko gimnazijo. V otro ških letih so sodelovale tudi pri velikovškem PD Lipa. Vse pojejo v krajevnem cerkvenem zboru. Prav tako samoumevno so se izobraževale v Slovenski glasbeni šoli. Ana se je učila kitaro, Lucia orgle in klavir, je tudi organistka na Kneži, najmlajša Katarina pa prečno flavto in zdaj harmoniko. Družina je pravšnji primer samoumevne zavesti, kako sta za obstoj koroških Slovencev in krepitev slovenščine pomembna vzgoja in izobraževanje v materinščini. Leta 2015 sta Gerhard in Helga prevzela Škandolfovo kmetijo. Opustila sta govedorejo in po temeljiti prenovi prestavila obrat na konjerejo. Trenutno imata pet konj, same kobile, tri pegaste norike in dve haflingerci. Konji so velika ljubezen najmlajše hčere Katarine, ki jaha in ima jahalno postajo v Goreči vasi v občini Škocjan. Lu cia pa kakor oče vozi tudi kočijo. Pri Škandolfu se Gerhard že nad 35 let ukvarja s če belami, s kranjsko sivko. Zaradi hibridizacije, ki grozi iz bližnje Labotske doline, on sam vzreja matice pasme Carnica. Ostaja še gozd, v glavnem smrekov in macesnov. V kolikor lesa ne porabijo doma na kmetiji, ga prodajo. Skrbi jim pripravlja lubadar, ki mu sprememba pod nebja, vse milejše zime in splošna otoplitev, tudi na visokih Djekšah nudijo odlične življenjske in razmno ževalne pogoje.
»Ohranjanje kmečke arhitekture in slovenske jezikovne kulture nam je srčna zadeva.«
Die Bewahrung und Erhaltung des sprachlichen und architektonischen und somit kulturellen Erbes ei nes Dorfes bzw. einer Gegend ist eine große huma nistische Leistung, deren Bedeutung viele Leute erst im Nachhinein richtig zu schätzen vermögen. So geschehen in Diex/Djekše, wo DI Gerhard Kresitschnig, seine Frau Mag. Helga Kresitschnig-Zdouc und die Töchter Ana, Lucia und Katarina leben und den Škandolf-Hof in Schwarz diex/Črne Djekše bewirtschaften. Gerhard – schon in der Jugend für den Erhalt dieses kulturellen Erbes sensibilisiert, als in Diex, an der nördlichs ten slowenischen ethnischen und sprachlichen Grenze, das Dorfbild mit der althergebrachten bäuerlichen Architek tur und die autochthone Umgangssprache, das Slowenische, immer mehr verschwanden – erlernte die slowenische Sprache und erwarb noch als Architekturstudent an der Uni Graz die Oberlobnikmühle am Bösenorter Bach, die er anschließend renovierte und reaktivierte. Jetzt ist sie eine Perle der örtlichen bäuerlichen Architektur. Sie ist die letzte von einst 64 Mühlen in Diex. Tochter Ana hat über diese Mühle ihre vorwissenschaftliche Arbeit verfasst. Die Töchter besuchten zweisprachige Bildungsinstitutionen, darunter das BG für Slowenen und die Slowenische Musikschule des Landes Kärnten, und sind in slowenischen Kulturinstitutionen und örtlichen Vereinen tätig. Lucia ist Aushilfsorganistin in Grafenbach/Kneža. Nach der Übernahme im Jahre 2015 wurde der elterliche Škandolf-Hof mit zwei Haflinger- und drei Noriker-Tiger stuten auf Pferdezucht umgestellt. Katarina ist eine begnadete Reiterin und Lucia frönt gemeinsam mit ihrem Vater dem Kutschenfahren. Helga ist Pädagogin und führt den Hof mit zwei Ferienwohnungen. Geimkert wird beim Škandolf mit der autochtonen Carnica-Biene. Wegen der drohenden Hybridisierung züchtet Gerhard Carnica-Königinnen. Eine stetig wachsende Bedrohung des hofeigenen Wald bestandes sind die Wetterkapriolen und der Borkenkäfer, der auch in Diex immer bessere Lebensbedingungen vor findet.
»Der Erhalt der bäuerlichen und slowenischen sprachlichen Kultur ist uns ein großes Anliegen.«
