Visoko nad Ukvami na Ukovški planini v Kanalski dolini in v neposredni soseščini z Bistriško planino leži Alpenrosevega kmetija, na kateri svojo
čredo krav-limuzink redi Cristian Kanduth. Alpenrosevega kmetija, ki ji pravijo tudi pri Pavličo, še prej pri Pulinčo, je biološka in gorska. Kajti cela Kanalska dolina je gorsko kmetijsko območje.

Cristian Kanduth je potomec stare ukovške kmečke družine pri Adamu, kjer živi s svojo ženo Katia, hčerkama Martino in Alexandro ter sinom Philippom. Njegovo življenjsko geslo je »živinca pa družinca«, se pravi, da je z navdušenjem kmet. Dnevno se vozi na 7 kilometrov oddaljeno Ukovško planino visoko nad Ukvami, da oskrbuje živino. Upa pa, da bo kmalu končana obnova stanovanjske hiše pri Kmetji, kamor se bo potem družina vselila. Oče Hanzi in mati Mariela živita v Ukvah.

Alpenrosevega kmetija leži 1200 metrov visoko na spodnji Ukovški planini, ki jo kot stražarji obkrožajo vrhovi Majerčev Špik, Parteljčev Špik, Krošov Špik, Bancov Špik in Sajderju Špik, ki stoji na meji s tistim delom Bistriške planine, ki je od konca prve svetovne vojne pod Italijo. Vsi Špiki so poimenovani po ukovških kmetijah. Planino odvodnjava potok Ukva, ki izvira v Dolincah pri Blaški planini. Leta 2003 je Ukva prestopila bregove in kot hudournik upustošila vas Ukve. Pevka znanega Višarskega kvinteta, pri katerem je pela tudi Cristianova mama Mariela, je bila žrtev neurja.

Na Alpenrose redi Cristian 50 krav in telet francoske pasme limuzine. Ta pasma je izrecno mesna pasma. Telice obdrži za rejo, teličke oz. bikce pa redi kot pitance za zakol. Letno zakolje okoli 20 telet in mlade govedi. Meso oz. mesne izdelke prodaja. V Furlaniji Julijski krajini sta samo dve biološki-klavnici, ki odgovarjata eujevskim predpisom. Ena je v Trstu, kamor Cristian vozi govedo za zakol, druga pa je v Pordenone. Precejšnja sredstva vlaga Cristian v reklamo in ima tudi lastno kakovostno znamko.

“Ker sem rad kmet in mi družina pomeni vse,
je ›živinca pa družinca‹ moje življenjsko geslo.”

Za seno oz. krmo Cristian kosi vse senožeti na planini, pozneje pa tam pase živino. Dodatno ima v dolini najetih več 30 hektarjev travnikov, ki zagotavljajo potrebno krmo za živino. »Ljudje so gmajtni, da je čedno,« da so travniki pokošeni, pravi podjetni kmet.

Seveda tudi stara starša Hanzi in Mariela pomagata na
kmetiji. Ukovška planina je razdeljena na spodnjo in »gorednjo« (gornjo) planino. Oče Hanzi ve povedati, da je do opcije leta 1940, ko je veliko Kanalcev, med njimi vsi veliki kmetje, optiralo, se pravi glasovala za odselitev v nemški rajh, veljalo splošno pravilo, da so kmetje za veliko noč govedo odgnali na spodnjo planino, kjer je ostala do kresa. Potem so jo prestavili na »gorednjo« (gornjo) planino, kjer se je pasla do male gospojnice (08.9).
Nato so jo gnali spet na spodnjo planino. Tu je ostala do vseh svetih, ko se je vrnila v dolino. Od vseh svetih dalje se je živina lahko pasla povsod ali »puǝljie cjez«, kot so rekli. Ta prastari način planšarstva je docela ugasnil v šestdesetih letih prejšnjega veka. Z živino so tudi družine šle na planino. Da otrokom ni bilo treba dnevno jemati pod noge dolge poti raz planino v dolino, je do leta 1927 Pod ravnami stala tudi osnovna šola.

Na gorednji planini so krave tudi »ščakalǝ« (molzli), mleko pa so hladili v »kamrci«, najbolj hladnem prostoru bajte. Kar so v Kanalski dolini bajte, so na Zilji fače. Bajte so stale na spodnji in gorednji planini, zato so včasih tudi rekli, da se živina pase na spodnji ali gorednji bajti.Obnova stanovanska hiša pri kmetji »bajta« je stala na spodnji planini, Na planinskih senožetih so kmetje nakosili in spravili toliko sena, da ga je bilo dovolj za celo zimo.
Po potrebi so ga pozimi s sanmi privlekli v dolino.