Dominik Krušic, Velinja vas/Wellersdorf, Oktober 2023

Rupijeva kmetija v Velinji vasi v občini Bilčovs je daleč naokoli znana kot trdna in napredna ter
narodnopolitično, kulturno in socialno zelo dejavna. Velik dvojezičen transparent »Rožanska gos – Rosentaler
Weidegans« pri kmetiji naznanja, da pri Rupiju pitajo gosi za zakol. Zamisel pitanja in prodaje gosi je
imel Dominik Krušic, najstarejši sin Rozi in Francija Krušic in bodoči prevzemnik kmetije.

Po osnovni šoli v Bilčovsu in štirih letih na Slovenski gimnaziji je Dominik opravil strokovno kmetijsko izobrazbo
in nato na Dunaju študiral agronomijo. V diplomskem delu se je posvetil divjim čebelam in ga lani
na čebelarskem seminarju v Šentpetru pri Šentjakobu predstavil javnosti. Za čebelarstvo ga je navdušil pokojni
ded Anton Krušic, sicer priznan zastopnik slovenskih interesov v občinski sobi in koroški kmetijski zbornici.
S kmetijstvom se Dominik ukvarja obpoklicno, glavnopoklicno je zaposlen na kmetijski zbornici.
Z jato dvajsetih gosi je pred tremi leti tvegal dodatno dejavnost pitanja gosi. Lani se je na travniku pod vasjo
paslo že 140 gosi. Dominik dan stare gosi kupi konec aprila, začetek maja. Po nekaj tednih v inkubatorju jih
počasi navaja na pašo. Gosi krmi oz. pita izključno s travo in žitom, ki ga pridela doma. Pred lisico in drugimi
nepridipravi jih vsak večer žene v zavarovan prostor. Po dobri polovici leta, do Martinovega, so gosi
godne za zakol in tehtajo med 3,5 kg do pet kilogramov. Zaradi sonaravnega pitanja imajo izredno okusno
meso, lok kupcev oz. odjemalcev, tudi gastronomija, pa sega od Dunaja do Ljubljane. Gosi kolje sam, pri tem
mu pomaga cela družina, prodaja pa jih po naročilu in izključno od doma.

Gosi pa niso edina dejavnost, s katero se ukvarjajo pri Rupiju. V hlevu stoji čreda molznic simentalske pasme,
teleta prodajo. Imajo tudi čredo solčavsko-jezerskih ovac. Lani poleti mu je volk raztrgal eno ovco. Genetska
analiza je pokazala, da zver izvira iz Italije in je v Velinjo vas prišla preko Vzhodne Tirolske, kjer je prav
tako pokončala nekaj ovac. Krave in ovce so poleti na paši, pozimi pa jih krmijo s senom ter seneno in koruzno
silažo.

Vsako leto dokupijo 25 prašičev, ki jih spitajo in doma predelajo v klobase, špeh, majžlne, krvavice ter šunko.
Vse te dobrote gredo v prodajo. Prodajajo tudi jajca, ki jih leže jata kur.

Sonaravno kmetovanje in pa odlična kakovost robe so merilo, ki se ga pri Rupiju vestno držijo in kar odjemalci
tako cenijo. Zato tudi nimajo težav z odprodajo. Krmo za živali pri Rupiju pridelajo na lastnih poljih
brez umetnih gnojil in pesticidov. Živina in ovce dobijo travo, seno, koruzno in seneno silažo, svinje pa krmijo
s travo, lucerno, krompirjem, ki mu na Gurah rečejo hrušče, grahom in drugimi stročnicami.

Tudi žito in krompir pridelajo doma. Od žita sejejo rž, ječmen, oves, tritikalo (mešanica rži in pšenice) in koruzo,
na Gurah ji pravijo sirk. Pri pridelovanju krompirja pa so v Velinji vasi nekatere družine ubrale novo
pot in se združile v skupnosti, ki krompir prideluje na biološki način. Rupijevi so pri njej udeleženi.
Ker sami pridelujejo žito, so se že pred leti odločili za peko kruha. Dvakrat na teden spečejo ržen kruh.
Načelo sonaravnosti Rupijevi upoštevajo tudi v gozdu, ki ga zadnja leta stiskajo podnebne spremembe in lubadar.
Odločili so se za čim večjo drevesno in rastlinsko pestrost, se pravi za mešan gozd.

Dominik Krušic rad ubira nove poti, kar je pokazal že na kmetiji z gosmi, in želi spoznati čim več odtenkov
življenja. Razpon vedoželjnosti sega od kmetijstva do kulture, od lova do čebelarjenja. Kot lovec je Dominik
včlanjen v Klub prijateljev lova in sodeluje pri skupini lovskih rogistov. Rupijeva družina je steber slovenske
kulturne dejavnosti v Bilčovsu. Tako kot oče Franci tudi Dominik poje pri MoPZ »Bilka« in je za nameček član
vaškega gasilskega društva. Dolgčas mu torej ni.

»Sonaravno kmetovanje in pa odlično kakovost robe odjemalci zelo cenijo.«

Scroll to Top