»Z našimi dobrotami ravnamo spoštljivo!«
V Krnici pri Šentpavlu pri Zilji sta si Christiane Halder in Hans Mandritsch uredila svoj prelepi dom v stari kmečki hiši, ki jo obdajajo zelenjavni vrtovi in čudovit sadovnjak. Že na prvi pogled je jasno, da sta tukaj na delu prava mojstra, ki dajeta prostoru z naravno prikupno urejenostjo posebno harmonijo. Glavna kmetijska panoga, s katero se ukvarjajo pri Kuamferju, je zelenjadarstvo, v manjšem obsegu pa še sadjarstvo in ovčjereja. Že od leta 1994 naprej Hans in Christiane kmetujeta na ekološki način in štejeta med pionirje ekoloških zelenjadarskih kmetij na Koroškem. Zgodba uspeha se je začela počasi. »Sama prihajam iz Stubaitala na Tirolskem, na Dunaju pa sem študirala agronomijo. Med študijem sem spoznala Hansa, in po študiju sva se skupaj vrnila na Koroško, saj je Hans tukaj v Krnici doma. Vedno si je zelo želel prevzeti kmetijo staršev. Ker sta samooskrba in domači proizvod za naju imela vedno visoko vrednost, je bilo hitro jasno, kje si bova uredila najin dom,« se nasmeji Christiane. Začetka je bila še nekaj let zaposlena na področju procesov ravnanja z odpadki. V tem času je spoznala, da jo poleg sadjarstva zelo zanima zelenjava, in nastal je prvi večji vrt. To delo jo je tako navduševalo, da delovne pogodbe, ki se je iztekala, ni več podaljšala. Popolnoma se je osredotočila na pridelavo zelenjave pri Kuamferju. »Hansu sem predstavila svoje načrte in podpiral me je. Tako sem imela novo nalogo in zaposlitev, Hans pa je še nadalje hodil v službo,« pripoveduje Christiane o začetkih. Začetku je sledil korak za korakom. Vrtu se je kmalu pridružil prvi rastlinjak, nato se je povečal vrt, na vrtu sta nasadila še dodatne različne vrste zelenjave in uredila še drugi rastlinjak. Poleg vrtov okoli hiše imajo tudi na poljih nasajenih več vrst zelenjave. »Čeprav na kmetiji ni veliko površin, jih je dovolj za zelenjadarstvo. Poleg tega šteje naš sadovnjak nad 100 dreves. Sadjarstvo je tudi najina skupna strast s Hansom in iz sadja nastajajo sokovi, mošti in žganja. Drevesa rada obrezujem sama in jih tudi cepim,« z veseljem pripoveduje Christiane. Kuamferjevo zelenjavo poznajo daleč naokoli, saj je bila Christiane organizatorica beljaške ekotržnice, katera se je oblikovala prav po njeni iniciativi in njenih idejah. Tržnica je leta 2017 praznovala svojo 20. obletnico, in do danes je prodaja na beljaški tržnici glavna prodajna pot za Kuamferjevo zelenjavo. Nekaj strank prihaja kupovat tudi na dom, a večina zelenjave najde zadovoljne kupce na tržnici v Beljaku. Vsako leto se priprave za zelenjavni vrt pri Christiani pričnejo že začetek marca, ko v zimskem vrtu naseje prve rastline v zabojčke. Potem se stvari hitro razvijejo, in veliko dela je s pikiranjem rastlin in pripravljanjem vrta za zunanji nasad. Aprila je že vse zunaj. Takrat pa je Christiane zaposlena s prodajo mladih sadik, kar se je v zadnjih letih razvilo v dodatno panogo. »Prej tega ni bilo, sedaj pa je spomladi veliko strank, ki prihajajo po sadike in tudi na tržnici jih prodajam. Poleti prevladuje prodaja zelenjave in solate, dodatno pa se posvečam semenarstvu in pridelujem nehibridne vrste semen za podjetje »Reinsaat « in podjetje »Arche Noah«. Semenarstvo zahteva zelo veliko časa in truda. Najprej mora biti rastlina zdrava, da obrodi zdrav sad. V času pobiranja in obiranja naj bi bili dobri klimatski pogoji – najbolje je suho vreme. Potem je treba zelenjavo dobro shraniti, da se ne pojavi kakšna plesen. Konec koncev pa je odvisno od kaljivosti semen, ali je kakovost dobra. In kakovost je tisto merilo, za katero dobimo plačilo. Semena včasih pripravljam pozimi, saj imam tedaj veliko več časa in miru,« pripoveduje Christiane iz njenega vsakdanjika. Zelo veliko podrobnosti torej, na katere je treba biti pozoren in na katere nimamo vedno vpliva, saj je podnebje takšno, kakršno je. Sicer pa tudi pri Kuamferju opažajo spremembe podnebja, saj so suha obdobja poleti čedalje daljša. Pri delu ima Christiane tudi pomočnike, in sicer prihajajo praktikantje ali prostovoljni delavci preko združenja WWOOF. Ker je na vrtovih veliko ročnega dela, ji ta pomoč pride vedno prav. Zelo jo veseli, da so stranke zadovoljne in je odvzem tako dober. »Po eni strani je to najlepše, kar se ti lahko zgodi. Po drugi strani pa, zdaj ko sem sama že starejša, se mi kdaj pa kdaj tudi poraja misel, da bo treba stopiti korak nazaj. S starostjo se tudi definicija osebne življenjske kakovosti spreminja in opažam, da bi potrebovala že več časa zase in za spočitje, « razmišlja Christiane. Zelo ji je pri srcu spoštovanje do tega, kar kot kmetje pridelujemo. »Z našimi dobrinami je treba ravnati zelo spoštljivo. Sama si vedno zavestno vzamem čas, ko pripravljam jedi, saj sem si ta čas vzela tudi pri negovanju sadik in spravljanju zelenjave. Tako je vsaka jed užitek,« zaključi Christiane.
