Naše kmetije, naše podeželje
V okviru vsakoletnega kmečkega koledarja, ki ga izdaja Kmečka izobraževalna skupnost, je bilo v enajstih letih predstavljenih nad sto različnih kmetij iz južne Koroške. S tem smo hoteli v ospredje postaviti ljudi in družine našega podeželja, ki jih sicer redko opazimo. Njihov način življenja in gospodarjenja ter njihove vizije želimo širiti in predstaviti tudi ljudem, ki s kmetijstvom nimajo opraviti vsak dan. V knjigi »Naše kmetije I Unsere Bauernhöfe« smo zbrali vse prispevke iz kmečkih koledarjev, ki so nastali med letoma 2008 in 2018, da tako v strnjeni obliki predstavimo pisanost kmetijstva na južnem Koroškem.
Struktura kmetij na južnem Koroškem na pitanje prašičev. Delež kmetij, ki se ukvarjajo s plemenskimi svinjami, se je v zadnjem desetletju znižal. Zelo zanimivo je, da imamo med kmetijami velik delež ekoloških kmetij, ki jih je stalno več. Tako se s sonaravnim kmetijstvom ukvarja 29 % odstotkov vseh kmetij, kar je znatno nad avstrijskim povprečjem.
Kmečke dobrote iz južne Koroške
Zanimivo je opazovati, koliko različnih pristopov in poti vodi do uspeha. To se zrcali tudi v rezultatu, koliko kmetij se ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi – skupno namreč 41 % vseh kmetij, vključenih v KIS. Slej ko prej pa se največ kmetij pri neposredni prodaji doma osredotoča na predelavo mesa, in velik delež teh kmetij ima svojo klavnico s primernimi prostori za predelavo. V zadnjih letih je v ospredju vedno več kmetij, ki se ukvarjajo z zelenjadarstvom in specialnimi kulturami. Južna Koroška je zanimiva tudi s turističnega vidika, saj jezera in neokrnjena narava vsako leto privabijo veliko turistov. Turizem je za 11 % kmetij, ki se ukvarjajo s počitnicami KIS spremlja strukturo kmetij na južnem Koroškem z rednim anketiranjem svojih članov in podpornikov.
Tako je zajetih nad 600 kmetij in lastnikov površin. KIS sprašuje lastnike kmetij vsakih pet do sedem let o njihovih kmetijskih dejavnostih, zadnjih spremembah na kmetiji ter njihovih željah za prihodnost. Iz rezultatov na kmetiji, tudi dodatna dohodkovna baza. Ravno teh anket – zadnja je bila izvedena leta 2017 – je razvidno, da tudi kmetijstvo na dvojezičnem ozemlju Koroške zelo zaznamujejo strukturne spremembe, ki zajemajo vse avstrijske regije. Tretjina vseh kmetij je že povsem oddanih v najem, malo več kot tretjina ljudi se s kmetijstvom ukvarja kot s stransko dejavnostjo in skoraj tretjina se čedalje bolj specializira, profesionalizira in glavnopoklicno vodi kmetijsko dejavnost. Glavnopoklicne kmetije se večajo, pri čemer ostaja velikost stranskih kmetij enaka.
S čim se ukvarjajo naše kmetije
Geografija južne Koroške je zelo razgibana in vpliva, da najdemo najbolj intenzivno kmetijstvo v Podjuni, kjer se kmetije večinoma ukvarjajo s prašičerejo in poljedelstvom. Rož in Ziljo zaznamuje veliko ekstenzivnih kmetij z govedorejo in travništvom. Pobočje Karavank pa je zanimivo za rejce drobnice in za gozdarstvo.
Največji delež slovenskih kmetij na Koroškem se ukvarja z govedorejo, in to v glavnem na ekstenzivni način v obliki reje krav dojilj. Z leti se vse bolj opaža opuščanje prireje mleka, s katero se ukvarja le še 26 % vseh govedorejcev, v primerjavi z rejo krav dojilj, na katero se je specializiralo 67 %. S prašičerejo se ukvarja 19 % vseh živinorejcev, večina od teh pa se je osredotočila
ekstenzivne kmetije iščejo nove možnosti, kako ohraniti domačijo poleg službe. V zadnjih letih se je število rejcev drobnice znatno povišalo in je naraslo na 27 %. To so kmetije, ki prodajajo ovčje ali kozje meso, nekatere izmed njih pa so se osredotočile na prirejo mleka in predelavo letega v različne mlečne izdelke iz kozjega ali ovčjega mleka.
Pomemben dodatni dohodkovni vir za kmetije je gozdarstvo. Skoraj vsaka kmetija na južnem Koroškem ima tudi nekaj hektarjev gozdarskih površin. Predvsem na pobočjih Karavank pa je za 21 % kmetij gozdarstvo glavni vir dohodka in glavna gospodarska panoga.
S knjigo »Naše kmetije I Unsere Bauernhöfe« želi KIS posredovati sliko o življenju na kmetijah južne Koroške. Predvsem pa predstaviti raznolikost in lepoto našega podeželja. Kmetijstvo ohranja našemu dvojezičnemu ozemlju lepo in prepoznavno krajino, ki nam jo marsikdo zavida. S predstavitvijo kmetij z južne Koroške krepimo zavest, kako potrebno je obdelovanje naših površin ter pridelovanje domačih dobrot in lokalnih živil. Bolj ko so potrošniki in ljudje zunaj kmetijstva povezani s kmetijstvom in bolj ko se zavedajo potrebe aktivnega kmetovanja, bolj se kmetijstvo lahko ohranja in razvija – v velikem in malem obsegu.
