Landwirtschaftliche Fachschule Goldbrunnhof/
Kmetijska strokovna šola
Velikovec/Völkermarkt
Kmetija v številkah
20 ha gozda, 30 ha travnikov in polja, krave molznice, pitanje prašičev,
reja koroške ovce očalarke, ribogojništvo – 5 naravnih ribnikov, konjereja.
Blizu Velikovca se nahaja kmetijska strokovna šola Goldbrunnhof, ki je glavni kmetijski izobraževalni center na južnem Koroškem. Šola se težiščno ukvarja z govedorejo, prašičerejo in gozdarstvom. Razdeljena je na dve izobraževalni stroki, na kmetijstvo in gozdarstvo ter gospodinjstvo in prehrano. Odkar so gospodinjsko šolo v Dobrli vasi nekaj let nazaj zaprli, je ta izobraževalni del prevzel Goldbrunnhof, kjer od takrat naprej obiskujejo pouk dekleta in fantje. Šoli je prizidan internat, ki ponuja več kot 70 mladim dom med tednom. »Naš internat je zelo priljubljen in vsako leto je povpraševanje večje od naših zmogljivosti. Zaradi tega je njegova modernizacija v ospredju naših trenutnih ciljev in investicij. V naslednjih letih ga želimo obnoviti in s tem zagotoviti našim dijakom topel in sodoben dom v času, ko obiskujejo šolo,« pripoveduje direktor Glantschnig. Začetek oktobra 2013 je prevzel vodstvo na Goldbrunnhofu in postal direktor šole in vodja deželnega kmetijskega posestva, ki je priključeno šoli. S tem je gospodar na kmetiji, ki je vzorna in sodobna pri pridelavi mleka in pitanju prašičev. Vedno bolj stopa v ospredje tudi izobrazba na področju gozdarstva, saj prihajajo dijaki v glavnem z mešanih kmetij oz. z velikih gozdarskih kmetij, Direktor DI Peter Glantschnig npr. z območja Železne Kaple, Svinške planine ali Djekš. »Naša šola ponuja v okviru pouka in težiščnih smeri razne izobraževalne možnosti. Dijaki prihajajo iz različnih kmetijskih struktur, kot so hribovite kmetije s težiščem v živinoreji, pašništvu in turizmu, ravninske kmetije z intenzivnim poljedelstvom in pitanjem prašičev, ter z gozdarskih kmetij. To je zelo široko izhodišče in treba je vsakemu dijaku nekaj ponuditi, kar bo kasneje lahko koristil v svojem kmetijskem vsakdanjiku,« pripoveduje direktor o današnjih izzivih za šolo. Direktor Glantschnig je tudi osbeno zelo povezan s kmetijstvom, saj je sam doraščal na mešani kmetiji v Vovbrah in od malih nog doživljal razvoj v kmetijstvu. Doživljal je, kako se je kmetijstvo vedno bolj tehniziralo in kako so strukturne spremembe vplivale tudi na kmetijo doma. »Naša kmetija je klasična mešana kmetija. Danes imamo polega gozda samo še poljedelstvo, sicer polna zaposlitev ne bi bila mogoča.« Po šolski izobrazbi se je vpisal na univerzo »BOKU« na Dunaju in tam študiral gozdarstvo. Nekaj let po študiju se mu je ponudila prilika, da postane učitelj na kmetijski šoli Goldbrunnhof. Na področju šolstva vidi direktor Glantschnig glavni plus kmetijskih šol, da ponujajo teoretično in praktično izobrazbo. Iz dolgoletnih izkušenj kot učitelj ve, da mladi zelo profitirajo od tega, če lahko neposredno ob pridobivanju teoretičnega znanja preizkusijo naučeno v praksi in s tem znanje že utrdijo. »Kar slišiš, vidiš in nato sam preizkusiš, ti ostane v spominu.« je direktor prepričan. Dijaki na kmetijski šoli pridobivajo osnovna znanja v vseh živinorejskih panogah, se učijo spretnosti v predelavi lesa in kovine ter imajo na izbiro različne proste predmete kot so to ribogojništvo, lov in konjereja, da jih samo nekaj naštejemo. Tradicijo ima na šoli tudi čezmejno povezovanje z drugimi kmetijskimi šolami. Tako je Goldbrunnhof prijateljsko povezan z biotehničnim centrom »Grm« pri Novem mestu v Sloveniji. »Vsako leto pride do izmenajve dijakov, ko grejo naši dijaki na Grm in pridejo slovenski dijaki na našo šolo. Prav tako organiziramo strokovne ekskurzije v Slovenijo in sodelujemo z raznimi podjetji s kmetijskega področja,« pravi direktor. Kot direktor mu je neposredni stik z dijaki zelo pomemben in slej ko prej poučuje v vsakem prvem razredu. »Na ta način spoznam vsakega učenca in vsako učenko. Prav tako so moja vrata za mlade vedno odprta, isto velja za učiteljski zbor in starše.« Na vprašanje, kaj mladim želi za njihovo prihodnost, je odgovor takoj jasen: »Našim absolventkam in absolventom želim, da bi na svojih kmetijah oz. v naši domači regiji našli zaposlitev in center svojega življenja. Naše območje se lahko razvije naprej, če bo ostala tukaj mladina. Seveda pa jim želim, da si uresničijo svoje cilje in so ponosni poslanci kmetijstva. «