V Pogrčah, vasici nad Mlinčami na tako imenovani Rikarški planoti, kjer izvirna, avtohtona ledinska
in krajevna imena kot Vinogradi, Zgornje in Spodnje Vinare, Rebro spominjajo na nekdanje vinogradništvo
med Goslinjskim jezerom in mogočno Škrbino, kjer se reka Bela izliva v Dravo, redita in gojita
Cvetka in Karl Mattes čredo alpak. Z lamo, vikunjo in guanako sodi alpaka v red novosvetnih ali južnoameriških
kamelidov. Izvorna domovina teh kamelidov je visokogorje Andov. Vikunja in guanako sta prostoživeči,
lama in alpaka pa udomačeni vrsti teh kamelidov. Njihova volna je izjemno cenjena. Evrazijski ali
starosvetni vrsti kamelidov sta dromedar in kamela, ki ima dve grbi.
Cvetka Mattes je doraščala na kmetiji pri Rotarju v Pogrčah in je zaposlena pri Katoliški prosveti. Karl Mattes,
po rodu Dunajčan, pa si kot tehnik služi kruh pri železnici. Da bosta nekega dne imela čredo alpak, vse
do izbruha korone leta 2020 nista mislila, povrhu se je Cvetka bala živali, Karl pa dotlej z njimi tudi ni vedel
kaj početi. Danes je to vse popolnoma drugače. Korona in z njo povezana vse večja družbena osamitev sta bili
povod za razmišljanje, kako smiselno zapolniti nastalo praznino.
Na nekem izletu vigredi 2020 sta spoznala alpake. Prvo srečanje z njimi je za oba bilo nekaj posebnega,
pomirjujočega, predvsem njihove oči da so polne pozornosti in privlačnosti, pravi Cvetka. Septembra 2020
sta na Štajerskem kupila prvo trojico alpak, breji samici in žrebičko, marca leta 2021 pa še tri samce. Zdaj se na
pašnikih okoli njunega doma pase ducat alpak, vsaka ima svoje ime, vodi jih pa celak Samu. Pri nabavi ju je
zelo podprl brat Andrej Neč Wuttej, saj jima daje v najem in na razpolago potrebne pašnike. Postava za
vsako alpako predvideva okoli 250-300 m² pašne površine. Alpake so zelo budne in radovedne, hkrati pa
strpne in skromne živali, hranijo se izključno s travo in senom. Sadje prenašajo le v majhnih merah. Druga
hrana je zanje smrtna in zato docela neprimerna in prepovedana.
Alpake v kraju, kjer bi človek na paši pričakoval krave, ovce, koze in konje, so seveda nekaj nenavadnega. Novost
na paši je od vsega začetka zbujala radovednost, marsikdo je sprva tudi vihal nos. A to se je kmalu poleglo,
kajti zanimanje za priljudne južnoameriške goste je skokoma raslo, z njim pa tudi želja po pobližjem spoznavanju
in po sprehodih, strokovno jim pravijo trekingi. Prva šola, ki se je prijavila za treking, je bila Slovenska
gimnazija, nato pa so ji predvsem proti koncu šolskega leta sledile še druge šole, zavodi za osebe s
posebnimi potrebami in tudi turisti. Prišle pa so tudi družine in zasebniki, ki so prevzeli botrstvo za posamezne
alpake, na primer šmarješki župnik Elmar Avgustin, ki je Kirin boter. Botrstvo je brezplačno, botri
pa lahko obiščejo živali in nudijo pomoč, kadar sta lastnika na poti. Iz poklicnih in časovnih razlogov sprejmeta
Cvetka in Karl Mattes največ dva termina na teden za treking.
Alpake so priljubljene skupinsko-dinamične živali, ker na človeka vplivajo pomirjevalno, čeprav so bežne
živali. Pogrške alpake je možno božati, jih vzeti na vrvico, kar ni povsod tako, in iti z njimi na sprehod.
Zakonca Mattes sta se reje alpak lotila zelo resno. Ustanovila sta podjetje Family Alpakas (www.familyalpakas.
at ), imata urejeno čredno knjigo, vse živali so čipirane in skozi vse leto na prostem, seveda pa
imajo možnost umika v pokrita stojišča z vodo in senom. Poleg vódenih sprehodov Cvetka in Karl sodelujeta
tudi na okolišnjih kmečkih tržnicah in ponujata na primer milo z alpakinimi dodatki, pletene izdelke iz alpakine
volne in filca, npr. nogavice, copate ali sedežne podlage.
Alpake strižejo enkrat na leto, količine volne pa se ne dajo primerjati z ovcami. Zelo priljubljen je tudi alpakin
gnoj, ki ga prodajata kot pelete ali pa kot prašek.
»Alpake na človeka delujejo pomirjevalno, iz njihovih oči sijeta pozornost in privlačnost.«