Berry to go« ali »Od vizije do žetve« je reklamno geslo mladega kmeta in podjetnika Benjamina
Lacha, ki na domači kmetiji pri Šingerlnu v Pudabu pri Mokrijah goji ameriško vrsto črnice (borovnice)
in aronijo. Glavnopoklicno je Benjamin Lach učitelj v Mariji na Zilji, kajti po maturi na Slovenski
gimnaziji je v Celovcu zaključil izobrazbo za dvojezičnega ljudskošolskega učitelja. Pel je tudi pri SPD Danica.
Kmetovanje ga je že od rosnih let veselilo, osebne in zdravstvene izkušnje so bile povod, da se je odločil za
nasad črnic in aronije, hotel pa je ubrati tudi nove in trajnostne poti v kmetovanju,
Nasad črnic in aronije na domači kmetiji je postal drugi steber Benjaminove dejavnosti, tretji pa je pregledovanje
oz. inšpekcija pitne vode. Voda je temelj življenja: »Vsi moramo skrbeti za to, da je čista in primerna
za pitje. Nalogo nadzora nad brezhibno kakovostjo pitne vode jemljem zelo resno in jo izvršujem z
vso odgovornostjo.«
Dobre osebne in zdravstvene izkušnje s severnoameriškimi črnicami, z našimi črnicami ali borovnicami
sorodno kulturno rastlino, in z aronijo so bili poglavitni razlog, da se je zanje odločil. Dognal je, »da so črnice
zelo dobre za prebavo in za oči in da krepijo avtoimunost telesa«.
Leta 2018 je posadil prve sadike in bera je bila zadovoljiva, a divjad je sadike objedla do tal, ptice pa so jih
pridno ozobale. Benjamin je spoznal, da brez visoke zaščitne ograje in mreže proti pticam in toči ne bo
uspešnega in donosnega pridelka. Pol hektarja veliko plantažo za 1200 sadik črnic, med njimi tudi nekaj aronij,
je ogradil z visokim plotom. To je bila draga šola.
Ker črnice rastejo in nosijo le v kisli zemlji, je po vsej dolžini nasadnih brazd moral doslejšnjo grudo 30 cm
globoko ter dober meter široko zamenjati s šoto (Torf). Osnovna investicija kot gradnja ograje, nabava šote in
sadik je sicer bila precejšnja, se bo pa dolgoročno splačala. Že prvo leto po posaditvi so sadike, ki zrasejo do dveh
metrov, lepo obrodile. A z njimi je kar precej dela: košnja zelenic, obrezovanje, ročno pletje in seveda obiranje
so neobhodno potrebna opravila. Sadike zastira s sekanci in gnoji z mineralnimi gnojili in mikroorganizmi.
Šingerlnova kmetija ni biološka, temveč sonaravna, ali, kakor pravi Benjamin: »Pri nas obdelujemo
zemljo tako kot pred iznajdbo umetnih gnojil.«
Podjetni učitelj in kmet pa je prepričan, da je to najboljša pot za prihodnost, ko nam grozijo še hujša sušna
poletja in pomanjkanje vode. Vode pa nasad črnic potrebuje precej. V neposredni bližini je zato skopal nov,
čez 100 metrov globok studenec, ki zagotavlja potrebno vodo za zalivanje in namakanje nasada. »Doslej sem
sadike zalival ročno, odslej pa bo to opravljal avtomatični namakalnik.«
Na prvi pogled pridelovanje črnic morda ni tako tvegano, kot bi mislil. A vigredne pozebe in pa slana so
precejšnja nevarnost, prav tako toča, ki lahko na mah uniči pridelek leta. Sezona za obiranje črnic je od srede
junija do avgusta, ljudje pa jih lahko nabirajo sami. Zanimanje za okusne, do dva centrimetra velike in zdrave
sadeže narašča, predvsem otroci so nad njimi zelo navdušeni. Zato prihaja k Šingerlnu veliko družin, da nabirajo
črnice in se z njimi posladkajo.
Seveda pa Šingerlovi črnice tudi sami nabirajo in prodajajo, na primer v dobrolski Zadrugi. Kar preostane,
jih prodajajo posušene in zmrznjene. Po pameti, korak za korakom, širi Benjamin tudi mrežo ponudnikov
svoje robe.
Doslejšnje izkušnje so na splošno dobre, manj prijetno pa je, da v lanski sezoni za nabiranje črnic ni bilo možno
dobiti stalnih sodelavcev. Pri Šingerlu je vsak po svoje povezan s kmetijo. Oče Josef, sicer že v penziji, obdeluje
kmetijo, mama Maria se v turistični sezoni posveča kmečkemu turizmu, sestra Katrin pa ima konje. Benjaminu
pa je veliko oporo prijateljica Melanie.
»Črnice so zelo dobre za oči in prebavo ter krepijo avtoimunost telesa.«