Jožica in Bogomir Arbiter kmetija Arbiter
Brda/Šmartno pri Slovenj Gradcu (SLO)
KMETIJA V ŠTEVILKAH
26 ha travnikov in polja, 3 ha gozda, govedoreja in prašičereja, predelava mesa,
40 krav molznic, 260.000 kg mlečnega kontingenta, prodaja domačih izdelkov.
»Kmetija je življenje z velikim Ž.«
V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se nahaja kmetija družine Arbiter, ki ima na tem kraju že več sto let staro tradicijo. Danes jo opravljata Jožica in Bogomir s svojimi otroki Sebastjanom, Katarino in Benjaminom. Pri vsakdanjiku pa jim pomaga tudi Bogomirjeva mama, v kolikor ji to starost in moči dopuščajo. Jožica in Bogomir sta se poročila leta 1990 in kar začela z razvojem domače kmetije. Kmetija je bila klasična govedorejska kmetija, oddajali so nekaj mleka in pitali so nekaj bikov. »Z Bogomirjem sva
imela cilj, da bomo vsi od kmetije živeli in vedela sva, da bo treba kmetijo povečati in se špecializirati. Tako sva začela intenzivirati prirejo mleka, nadaljevala sva s pitanjem bikov in kmalu uhlevila tudi prve prašiče. S časom smo pitanje bikov opustili in se osredotočili na mleko in prašičerejo. V letu 1997 smo začeli graditi novi hlev za govedo, ker v starem ni več bilo dovolj prostora. Vso gradnjo smo v glavnem izvedli v lastni režiji s pomočniki in prijatelji. Krave in telice so se preselile leta 2000. Sedaj imajo na razpolago hlev s prosto rejo.
V hlevu imamo tandemsko molzišče za štiri krave, krmimo pa z mešalnikom. Stari hlev je sedaj namenjen prašičereji, kjer imamo vedno najmanj eno plemensko svinjo. Prašiče potem redimo za predelavo mesa, včasih pa tudi kakšnega prodamo,« pripoveduje Jožica. Pomembna dohodkovna baza je predelava domačih izdelkov.
Arbiterjevi so znani za svoje okusne suhe mesne izdelke, za predelano zelenjavo in okusen kruh. Jožica peče štiri različne vrste kruha, koruznega, pšeničnega, rženega in ajdovega. »S svojimi izdelki smo se prijavili tudi na razpise šol. Pri nas v Sloveniji v šoli otrokom kuhajo kosilo in tudi kmetije lahko tja prodajamo svoja živila. Mi prodajamo šolam kruh in zelenjavo. To je za kmetije lep dodatni dohodek. Nekaj časa je to bilo za kmete onemogočeno, od decembra 2012 pa je ponovno možno, da kmet direktno prodaja na javne zavode,« pravi Jožica. V prihodnosti želijo Arbiterjevi izgraditi dopolnilne dejavnosti in kmetijo narediti še bolj prepoznavno. Na kmetiji imajo tudi registrirano izobraževalno dejavnost. »Ne moremo rasti v nedogled in se stalno večati. Pri dohodkih vidimo, da je največ prislužka pri izdelkih, ki jih od doma prodajamo,« pravi Bogomir. Na kmetiji so si zgradili tudi svojo predelovalnico za meso in prijeten prostor za druženje, ki je primeren tudi za večje skupine.
V svojem prostem času je Jožica predsednica združenja kmetic Mislinjske doline in zastopana v Kmetijski zbornici Slovenije. »Zelo pomembno nam je povezovanje kmetic v Sloveniji in preko njenih meja. Kmetice smo si v okviru svojih ekskurzij ogledale veliko primerov dobre prakse pri nas doma in v Avstriji. Naučile smo se, da
gledamo stvari pozitivno in se sprašujemo, kako bi stvari doma lahko izboljšale. Iz marsikatere prireditve sem se vrnila domov z novimi idejami in novim zagonom.«
Bogomir in Jožica uživata v tem, da tudi vsi otroci stojijo za kmetijo in radi odvzamejo kakšno delo. »Z možem sva posredovala otrokom kmetijstvo vedno kot nekaj lepega. Uživava ob tem, da se pri nas včasih več mladih zbere in vsi pomagajo, ne da bi jih midva vprašala ali prosila. To se kar med sabo zmenijo in naenkrat je kup mladih na naši kmetiji,« se nasmeji Jožica. Starša zelo cenita mnenje svojih otrok, saj o delu in razvoju na kmetiji veliko diskutirata z mlajšo generacijo. »Mladi povedo svoje mnenje in so tudi kritični. To je za naju koristno in dokaz, da se najini otroci intenzivno bavijo z našo kmetijo,« pravita ponosna starša.
Življenje na kmetiji vsi Arbiterjevi zelo cenijo. »Seveda je naš vsakdanjik kar napolnjen z delom in trudom. Navajeni smo, da drug drugemu pomagamo in se dopolnjujemo. S tem iz dela nastane življenje. Ne rečem, da delam na kmetiji – živim na kmetiji in življenje pišemo z velikim Ž!« poudarja Jožica. Ne razume, zakaj je med kmeti tako priljubljeno pritoževanje. »Prepričana sem, čim več se pritožuješ in si pesimističen, tem bolj se ti življenje tako tudi razvija. Če vidiš zadeve optimistično in ti je življenje izziv, se pa da veliko ustvariti in udejaniti. Na naših vratih piše ›dober dan‹ in ne ›nič se ne splača‹,« se nasmeji Jožica.