»Izziv je, da v Selah ohranimo aktivno kmetijstvo!«

Gospodarski center v Selah je prava južnokoroška zgodba o uspehu, kako povezovati kmetije znotraj občine. Lastnik centra je Interesna skupnost selskih kmetov (ISSK), ki že več kot 20 let skrbi za podporo domačih kmetij. V letu 1995 je bila s projektom gradnje skupnega gospodarskega centra vodilna pri realizaciji prvih EUprojektov na Koroškem. »V 1990ih letih se je Avstrija pripravljala na pristop k Evropski uniji, in pričakovati je bilo veliko sprememb za kmetije. Videli smo, da je potreba po obveščanju naših kmetic in kmetov precejšnja, predvsem kar se tiče higienskih predpisov pri predelavi kmečkih proizvodov, prav na področju predelave mesa in zakola živali. To so bili vzroki za ustanovitev ISSK,« o začetkih pripoveduje Nanti Olip, govornik selskih kmetov. Porodila se je ideja, da bi vložili skupen evropski projekt, ki bi ga EU močno podprla v okviru programa »cilj 5B«, ki je bil takrat namenjen prav za podporo nerazvitih območij v obmejnih regijah. S pomočjo Kmečke izobraževalne skupnosti in dr. Hansom Madritschem je uspelo selske kmete podrobno seznaniti z bodočimi spremembami na področju kmetijskih trgov in kmetijske proizvodnje. »Obetale so se velike investicije za naše kmetije, ki jih je v Selah vedno zaznamovala majhna struktura. Hitro smo prišli do skupnega projekta, ki bi kmetijam omogočil zakol domačih živali v lastni občini, brez daljših poti. Zaradi tega smo zasnovali gospodarski center, ki bi imel klavnico, predelovalne prostore in hladilnice – vse opremljeno s primernimi stroji. Tako bi odgovarjali vsem novim predpisom in olajšali delo posameznikom, katerim ni bilo treba investirati v prostore na lastnih kmetijah. Za toploto v centru smo se odločili za kurjavo na lesne sekance iz naših kmečkih gozdov, in tako smo poskrbeli tudi za energetsko samooskrbo pri ogrevanju,« pravi Nanti. Zaradi zelo skrbne priprave projekta in dobre obveščenosti vseh akterjev, je bil projekt v vseh podrobnostih pripravljen že ob pristopu Avstrije k EU. Primerno prošnjo so Selani vložili že leta 1995. Leta 1996 so pristojne javne ustanove odobrili projekt, tako da so jeseni leta 1996 že začeli z gradnjo selskega gospodarskega centra. To je bil eden prvih skupnih kmetijskih projektov na Koroškem. Ker je bilo rezerviranih javnih sredstev več kot vlagateljev prošenj, je bila gradnja kmalu odobrena. Predvsem pa so selski kmetje govorili s skupnim glasom, kar jim je dalo še dodatno moč. »Naše kmetije so se zavedale, da bi se možnosti zakola in trženja domačih dobrot za posameznika lahko poslabšale. Vsi smo se zavedali potrebe in prednosti gospodarskega centra in naš skupni interes nas je držal skupaj, vse do danes,« pripoveduje Nanti. Februarja leta 1998 so odprli novo klavnico in do poletja 1999 so zaključili vsa gradbena dela. Skoraj vsa gradbena dela, vso logistiko in načrtovanje so izvajali selski kmetje sami. Gospodarski center od takrat naprej – poleg predelovalnih prostorov in prostorov za skladiščenje – ponuja tudi družabne prostore za informativne in izobraževalne prireditve, prav tako pa jih člani lahko koristijo za osebna praznovanja. Lokacija je primerna tudi za večje prireditve, kot je to bil npr. že dvakrat »Kmečki praznik« Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov. Čeprav tudi v Selah opažamo nazadovanje aktivnih kmetij, se kmetijska površina glede uporabe ne krči, saj se Selani dejavno zavzemajo za ohranjanje domače kulturne krajine. Uporabljanje gospodarskega centra je naraščalo skozi vsa leta, tako da je danes močno zasidran v kmetijskem vsakdanjiku v Selah. »Prej je bilo običajno, da je vsak kmet sam poskrbel za zakol živali ter razkosavanje in predelavo lastnega mesa. Danes pa imamo trend v skupno uporabo gospodarskega centra. To pomeni, da dva kmeta ali več kmetov skupaj in istočasno uporabljajo gospodarski center. Tako štedijo pri obratovalnih stroških in tudi delo je razdeljeno. Povrhu pa je veliko bolj družabno,« se nasmeji Nanti. Gospodarski center so leta 2013 izgradili in mu dodali še skladišče za lesne sekance. Zdaj je zaloga za les dovolj velika, da brez težav kurijo celo poslopje tudi dalj časa. Člani ISSK in vmes tudi mnogi drugi interesenti center zelo radi koristijo. Skupna zgodovina, njihov vzajemno vloženi trud in njihovo osebno delo pri gradnji objekta, vse to jih do danes povezuje. »Naši včlanjeni kmetje so vložili v projekt deloma več kot 1.000 ur osebnega dela. To zapušča sledi tudi v osebni povezanosti do našega društva in gospodarskega centra,« je Nanti prepričan. Za prihodnje se obeta tudi generacijski premik pri članih, saj vedno več kmetij prevzema mlajša generacija, ki je popolnoma vključena v delovanje ISSK. »Največji izziv za naše kmetijstvo v Selah je, da bomo našli dobre niše, v katerih bodo naše kmetije lahko uspešno tržile domače proizvode. Povpraševanje je veliko in morda bo našo ponudbo treba razširiti. Glavni cilj pri vsem tem bo, da ohranimo aktivne kmetije. Odpira se veliko novih možnosti na področju reje drobnice, na področju predelave mleka – kravjega, kozjega, ovčjega – saj v Selah nimamo več niti ene mlečne kmetije. Priložnosti pa je tudi na področju gozdarstva in prodaje rezanega lesa še veliko,« inovativno gleda Nanti v prihodnost kmetijstva v Selah.