Hanzej Samselnig, kmetija pri Puhu/vlg. Buchbauer
Šmiklavž pri Rudi/St. Nikolai bei Ruden

4HanzejSamselnig

»Kmet, vzemi si čas!«

4HanzejSamselnigCBKo v farni cerkvi v Šmiklavžu pri Rudi zazvenijo orgle, jih ponavadi igra Hanzej Samselnig. Vodja šmiklavškega cerkvenega zbora se je v prostem času zapisal glasbi, po poklicu pa je Hanzej kmet. Njegova kmetija je v soseščini farne cerkve sredi Šmiklavža. »Vedno sem želel, da iz domače kmetije naredim več. Že kot otrok sem si mislil, da bom kmetijo verjetno nekoč prevzel. Ko sem doraščal, sem rad prijel za delo in pomagal staršem. Tako sem spoznal posamezna dela in tudi razmišljal, kako bi sam kmetoval,« pripoveduje Hanzej. Najprej se je Hanzej šolal na upravni šoli pri Šentjurju, nato pa se je le odločil, da prevzame Puhovo kmetijo. »Moj oče je poleg kmetije bil zaposlen pri zadrugi v Velikovcu in skupaj z mamo sta vodila kmetijo tako, kakor je bilo prej običajno in imeli smo od vsega nekaj. S prevzemom kmetije sem stvari začenjal dograjevati. Nekaj površin je prišlo zraven in tudi nekaj zemlje sem vzel v zakup. Skupno obdelujem sedaj 50 hektarjev polj in travnikov. Morda bo v prihodnosti prišlo še kaj zraven, sicer pa mi ta velikost že zadostuje. Vesel sem, da vse tako lepo teče!« Ko gleda nazaj na razvoj Puhove kmetije, vidi Hanzej glavni preobrat v preusmeritvi na ekološko kmetovanje. Od tedaj naprej se je vse bistveno spremenilo – reja živali in pridelava na poljih. Zdaj dela po štiriletnem kolobarjenju in uživa v tem, da prinese vsaka letina svoje –  včasih nepričakovane – rezultate. Preusmeritev je bila v letu 2009. Tedaj so ga sosedje kar malo postrani gledali, češ da je postal »ziran«, kakor pravijo v Podjuni. Hanzej se pri tem nasmeji. Prepričan je, da se je odločil za pravilno pot, saj ga narava vsako leto preseneti in obdari na novo. »Seveda je včasih polje kar polno s travo ali s kakšnim plevelom. Tedaj se tudi malo jezim, ampak tako pač je. Odločitev za ekološko kmetovanje sem kar nekaj časa tehtal, nisem prav vedel, če se naj spustim v to ali ne. Navsezadnje pa sem se nekoč enostavno odločil in se strokovno začel poglabljati v ekološki način kmetovanja,« pravi Hanzej. Nato je bilo treba malenkosti pregraditi in prilagoditi živinorejo ekološkim standardom. Kmetija je osredotočena na poljedeljstvo in pridelavo mleka. Danes je v hlevu 20 krav molznic z naraščajem vred. Puhovi so včlanjeni v rejsko zvezo in v kontrolno društvo. Odkar je kmetijo prevzel Hanzej, so se stvari moč- no razvile. In čeprav so se okvirni pogoji v kmetijstvu krepko spremenili, si Hanzej tudi danes ne bi izbral drugega poklica. Dokaj kritično gleda na razvoj v kmetijstvu, saj trenutne strukturne spremembe puščajo sledove tudi v okolici Šmiklavža. »Kmetije pri nas opuščajo. V kmetijstvu gre smer še vedno v večanje in ponovno večanje. Pridelali naj bi vedno več. In potem še vedno ne zadostuje, kar se pridela. To naj bi bila pravilna pot? Podobno je tudi s kmetijskimi investicijami. Nekmečko prebivalstvo se verjetno niti ne zaveda, kako visoke so investicije v kmetijstvu. Dejansko vse, kar pridelamo, ponovno investiramo v svoje kmetije in umetnost je v tem, da najdeš pravilno sredino in mero. Veliko kmetij se pri investicijah zakalkulira in potem se začenja negativni vrtinec navzdol. Ob teh pojavih me razvoj našega domačega kmetijstva tudi malo skrbi. Sprašujem se, kam bo to pripeljalo in kakšne bodo kmetije v nekaj letih.« Energijo črpa Hanzej predvsem iz lepot narave. Vedno znova ga očara, kaj narava vse zmore in kako lepo je, ko vse cveti in nato zori. Prepričan je, da je prihodnost kmetijstva v ekološkem kmetovanju in v spoštovanju narave in njenih zmogljivosti. Želel bi si, da bi kmečko delo in pomen kmetijstva spet pridobila na spoštovanju. Skrbi ga, da se družba celovitosti kmetijstva ne zaveda. »Morda imamo tudi prešibko stanovsko zastopstvo. Potrebujemo dobre kmečke zastopnike, ki bi bolj samozavestno nastopali do drugih gospodarskih panog. Prišli smo do točke, ko bo tudi kmetijstvo treba zaščititi,« pravi Hanzej. Poleg svojega dela na kmetiji je Hanzej tudi izvedenec za zavarovalnje pri škodah zaradi toče, v občini Ruda pa je izobraževalni referent Koroške kmetijske zbornice. V okviru teh dejavnosti veliko vidi in pride naokrog. »Delo kot izvedenec mi omogoča, da vidim kmetije po vsem Koroškem. Tako vedno spet spoznam kaj novega in zanimivega. Več kot vidim, bolje se počutim doma. Če vidiš toliko različnih kmetijskih obratov, potem zelo ceniš, kar imaš doma.« Za prihodnost si Hanzej želi, da bi ostal zdrav in bi se kmetija razvijala naprej tako dobro kot doslej. Prepričan je, da je v kmetijstvu veliko potenciala tudi v prihodnje in svetuje mladim: »V kmetijstvu si je treba vzeti čas in korak za korakom realizirati ideje. Tudi če kaj spodleti, naj to ne bo vzrok za prenehanje ali obupavanje. Vse je za nekaj dobro – umetnost je spoznati prav to!«