»Kmetovanje je sprostitev v naravnem okolju!«

Hemma in Gerald Schliefnig sta sredi Granice pri Šentpavlu v Labotski dolini ohranila idilično kmetijo, ki se je zapisala govedoreji. Tukaj z veseljem in spoštovanjem do narave ohranjata kmečko strukturo in obdelujeta devet hektarjev travinj in polja ter tri hektarje gozda. Hemma se je sem poročila iz Gruče, ki ločuje Podjuno od Labotske doline. »Sama sem doraščala na kmetiji in poznala sem kmetijski vsakdanjik. Razlika je morda v tem, da je razgled na Gruči seveda sijajen,« z nasmehom pripoveduje Hemma. Gerald je kmetijo prevzel od svojih staršev leta 1999. Tedaj je hodil še v službo, saj je po poklicu inštalater, kmetijo pa sta v tem času v glavnem opravljala Geraldovi starši Mathias in Gerlinde. Kmetija je bila
vedno živinorejska in do danes molzejo šest krav molznic, mlado govedo pa pitajo. Da bo doma prevzel kmetijo, je bilo Geraldu jasno že kot otroku in do danes nikoli ni razmišljal, ali ne bi bilo bolje kmetijo opustiti. »Povezan sem z domačo zemljo in zelo rad se ukvarjam z živalmi in sem zunaj v naravi. Predvsem pa uživam svobodo, ki jo imamo kmetje, ker si sami lahko uredimo delo in prosto razpolagamo s časom«, pripoveduje Gerald. Svobodo in prepostost življenja sta uživala tudi v času, ko so doraščali medtem njuni odrasli sinovi Florian, Martin in Lukas. »Doživljali so doraščanje z več generacijami v hiši in živeli lahkotno otroštvo, saj se jim je pred hišnimi vrati že odpiral raj za igranje in potep,« pripoveduje Hemma. Ker je kmetija majhna, je tudi Hemma skozi vsa leta hodila na delo. Najprej je delala dvanajst let samostojno v prodaji in potem je bila dolga leta pomočnica preko obratne pomoči pri strojnem krožku. »Z Geraldom sva bila stalno izpostavljena dvojnemu pritisku, ki ga pozna vsak, ki ima doma poleg službe še kmetijo. Po eni strani bi bilo treba opraviti vsa potrebna dela na kmetiji in skrbeti za urejenost okoli hiše, po drugi strani pa se je delo kopičilo v službah. Vse se je pomirilo šele leta 2010, ko se je Gerald odločil, da službo opusti in se popolnoma posveti kmetijstvu,« pripoveduje Hemma. Od tedaj naprej je Gerald glavnopoklicni kmet in s svojo balirko ponuja usluge sosednim kmetom v domači okolici. Poleg tega pa preko strojnega krožka skupaj s sinom Lukasom hodi sekat gozd. Lukas, najmlajši sin, se je izobraževal na kmetijski šoli Goldbrunnhof in se izučil za mesarja. Do kmetovanja ima on od vseh sinov največje veselje in namerava kmetijo nekoč prevzeti od svojih staršev. Poleg kmetijstva se
zelo zanima za lov in je strasten lovec. Delo na kmetiji je jasno razdeljeno in vsak pomaga vsakemu. »Tako je na kmetijah, vsak ima svoje naloge, pri čemer je Gerald tisti, ki molze in jaz poskrbim za vse ostalo v hlevu. Kadar enega od naju ni doma, pa drugi stvari uredi. Zelo rada skrbim za vrt in uživam mir okoli hiše, kjer sem si uredila svojo oazo miru,« pripoveduje Hemma. Kmečko življenje je za Hemmo in Geralda nekaj zelo posebnega in je težko primerljivo z drugimi načini življenja. Nadvse cenita, da teče čas na kmetijah drugače, saj se ob delu v naravi vedno lahko tudi sprostiš. Iz njunega mirnega življenjskega okolja, ki je obdano z prelepo naravo, črpata vedno znova življenjsko energijo. V letu 2007 se je Hemma odločila za študij pedagogike v Celovcu. Otroci so bili že mladoletni in hotela je poskusiti nekaj novega, neobičajnega. »S študijem sem stopila v popolnoma nov svet znanosti in družbene refleksije. To je bil absolutni kontrast do mojega vsakdanjika. Novo situacijo in nove ljudi okoli sebe sem hitro vzljubila in to je danes bistven del mojega življenja,« pripoveduje Hemma. Mož Gerald jo je pri tej odločitvi vedno podpiral. Medtem je Hemma že zaključila magistrski študij in kmalu bo končala tudi doktorat. Ena glavnih tematik, s katerimi se sooča, je jezikovna meja med slovenskoin nemškogovorečimi Korošci, saj je sama na Gruči doživljala, kako se ločuje ljudi v ›te‹ in ›one‹ – v Slovence in Nemce. V teku let je o tej tematiki nastalo tudi nekaj knjig, med njimi najnovejša knjiga »Flieg für mich«, ki govori o otroškem vsakdanjiku na Gruči in obravnava tudi kmečko življenje. S pogovori o osebnih koreninah Hemmo redno lahko slišimo na radiu Agora, kjer v pogovorih z raznimi sogovorniki raziskuje situacijo doraščanja in oblikovanja lastne jezikovne in kulturne identitete pri slovensko- in nemškogovorečih Korošcih.