Družina/Familie Sticker
kmetija pri Stickru
Šentpeter pri Šentjakobu v Rožu/St. Peter bei St. Jakob i. R.

RacunSticker

»Odkrimo mojstra v sebi!«

Stickrova domačija leži sredi Št. Petra pri Šentjakobu v Rožu. V veliki, stari kmečki hiši so do smrti prababice živele štiri generacije pod skupno streho. Vsega skupaj obdelujejo Stickrovi dvanajst hektarjev polja in 16 hektarjev gozda. Prej je bila kmetija mešana kmetija, toda s prevzemom leta 1991 je gospodar Hanzi kaj kmalu ugotovil, da bo treba kmetijo preusmeriti. Sam se je po četrtem razredu gimnazije šolal na kmetijski šoli Stiegerhof in bil nato pol leta v Švici. Ko se je vrnil, se je zaposlil pri Katoliški mladini v Celovcu in se potem s prevzemom kmetije osredotočil na projekte doma. Glavni temelj kmetije je prodaja tople vode, saj obratuje pri Stickru ena prvih koroških toplarn na biomaso.  Leta 1992 so začeli z daljnovodnim ogrevanjem na sekance in od tedaj oskrbujejo s toploto konvent šolskih sester, Višjo šolo za gospodarske poklice, vrtec, dijaški dom in bljižne sosede. Prednost toplarne je, da je glavni odjemalec toplote dijaški dom, ki leži zelo blizu in ni bilo potrebno polagati dolgih cevi. »Že konec 1980-ih let sem se zavedal, da bomo morali na kmetiji stvari spremeniti. Strukturne spremembe so se že kazale in začel sem razmišljati in se zanimati za sisteme ogrevanja z biomaso. Sekanci so se tedaj začeli šele tu in tam pojavljati  in večje enote sem si tedaj ogledal na Štajerskem. Starša sta me ob tem zelo podpirala, leta 1991 smo začeli graditi toplarno in leto kasneje zaključili projekt, ki je še danes glavni dohodek kmetije!« pripoveduje Hanzi. Za tisti čas je bila gradnja toplarne na biomaso nekaj inovativnega in na Koroškem podeželju velika novost. Mnogi so se tedaj spraševali, če se bo ta stvar obrestovala. Hanzi pa je bil dobro pripravljen in starši Jozej in Lojzka sta ga podpirala. Nova usmerjenost se je izkazala za zelo konstantno, saj je človek vedno potreben toplote in s tem je tudi »prodaja tople vode« – kakor pravi Hanzi – nekaj stabilno donosnega. Z začetkom obratovanja toplarne se je tudi kmetijski vsakdanjik pri Stickru spremenil. Ni bilo treba več krmiti goveda in za vse je pomenila nova dohodkovna panoga veliko delovno olajšavo. Z govedorejo so Stickrovji prenehali, poleg toplarne pa so ohranili prašičerejo z deset do petnajst dojilnih svinj. Leta 1995 se je Hanzi poročil z Judith in v ospredje življenja je stopila družina. »Ko sva si ustvarila družino, so se prioritete seveda spremenile. S toplarno smo imeli že rutino, kmetijstvo pa sem v svojih prioritetah postavili malo nazaj, saj sva z letom 1997 prevzela cvetličarno Judithinih staršev v Trgu,« pripoveduje Hanzi. Pristojnosti pri delu imata Judith in Hanzi točno razdeljene po področjih – Judith je v glavnem zaposlena in pristojna za prodajo in floristiko v Trgu, Hanzi pa za pisarniške, gospodarske in administrativne naloge. Posebnost cvetličarne je, da so se osredočili na sonaravno floristiko in pri svojem delu uporabljajo veliko naravnega materiala iz aktualnega letnega časa. Danes so otroci Elija, Mirijam, Luka in Daniel že večji in Stickrova kmetija se je medtem preusmerila v ekološko kmetovanje. Z dojilnimi svinjami se slej ko prej ukvarjajo, vendar so delo nekoliko reducirali. »V zadnjih letih sem se lahko spet podrobneje posvetil kmetijstvu in se zelo podrobno ukvarjam z rodovitnostjo tal in njihovo zmogljivostjo. Vsa kemija in mikrobiologija tal je svoja znanost, ki jo želim čim bolje spoznati. Vsa ta tematika stopa zame vedno bolj v ospredje in prepričan sem, da je prihodnost v tem, kako bodo naša tla ostala rodovitna in zmogljiva. Zame je ekološko kmetovanje danes edina perspektiva za red v naših ekosistemih in globalno gledano je skrajni čas, da kaj spremenimo«, pripoveduje Hanzi. Na svojih kmetijskih površinah redno preizkuša tudi različne načine pridelave in si to svobodo enostavno dovoli. V glavnem pa vse pridelke porabijo na kmetiji sami, kadar imajo presežke, pa jih tudi prodajo. Hanzi je prepričan, da je pred prevzemom odgovornosti lastnega podjetja ali kmetije dobro vedeti, če je človeku bližja osebna svoboda ali varnost. Samostojnim kmetom ali gospodarstvenikom naj bi bila na prvem mestu svoboda, ker je tveganje vedno delo samostojnega dela! Mladim želi, da bi že zgodaj čutili, kje so njihove vrline in kje se skriva njihov notranji mojster. »Čim odkriješ svoje zmogljivosti in svoje kreposti, je to že temelj osebnega uspeha. Ravno na gospodarskem področju naj bi delali to, kar nam leži. Najvažneje je pri vsem, da se zavedamo, kaj nam leži in da to krepimo. Tako pride uspeh sam od sebe, neodvisno od časa in trendov!« Zelo pomembno se mu zdi, da si vsak dovoli in ohranja svobodo v razmišljanju, saj ravno področje kmetijstva dobro prikazuje, na kako različnih področjih so kmetije lahko aktivne. Kmetijsko delo je za Hanzija nekaj nadvse raznolikega in lahko sega od pridelave živil, prodaje toplote do socialne oskrbe ljudi. Prihodnost bo pokazala, kam se bo Stickrova domačija še razvila, saj je vizij pri Stickru še na pretek.