Družina/Familie Ogris
kmetija pri Odriju
Mala Gora, Bilčovs/Großkleinberg, Ludmannsdorf

DruzinaOgris

»Zadovoljni smo in uživamo ob tem, kar delamo!«

Odrijeva kmetija stoji na Mali gori v občini Bilčovs in šteje med najviše ležeče kmetije v tej občini. Kmetija je v celoti arondirana in obsega 53 hektarjev gozda in obdelovalne površine. Gospodar na kmetiji je Günter Ogris, ki skupaj z ženo Anni in otrokoma Florianom in Francescom z velikim veseljem skrbi za Odrijevo domačijo. »Imamo srečo, da smo tukaj zgoraj na Mali gori na samem in da so vse naše površine arondirane. To nam daje občutek svobode in skozi leta smo se lahko razvijali na različnih področjih,« pripoveduje Günter. Kmetijo je od svojega očeta prevzel leta 1990. Kmalu nato je začel obnavljati staro kmečko hišo, ki je danes dom družini. Ohranil je stari hram in vse zunanje zidove, v zgornjem nadstropju hiše pa zgradil dva apartmana, ki jih Ogrisovi oddajajo turistom. Že kot otrok je Günter bil predviden za kmeta in zanj je bilo samoumevno, da kmetijo prevzame in kmetuje naprej. Kmetija je prej bila mešana kmetija in od goveda, prašičev do zelenjave je bilo vse pri hiši. Od sredine 1990-ih let do leta 2000 so pri Odriju imeli tudi osmico, za katero je v glavnem skrbela Anni. »Osmica je tedaj bila moja glavna delovna zaposlitev in sprva smo jo imeli odprto dvanajst tednov na leto. Za osmico sem vlagala zelenjavo in vso zimo smo pripravljali mesne izdelke, da bi imeli poleti dovolj malice. Osmica je bila na zelo dobrem glasu in ljudje so radi prihajali. Polagoma pa nam je začelo primanjkovati osnovnega blaga in smo morali osmico zapreti že po šestih tednih, ker ni bilo več pridelkov za malice. Ker nisva hotela dokupovati mesa in ker so postajali predpisi vedno ostrejši, sva osmico zaprla,« pripoveduje Anni.  »V kmetijstvu imamo različne možnosti. Mi smo v zadnjih letih kmetijski del naše kmetije ekstenzivirali. Od našega posestva je 16 hektarjev travnikov in pašnikov, kjer se poleti tudi v največji strmini pasejo konji. Ostale travnike pokosimo in seno prodamo svojim stalnim odjemalcem. Glavni dohodek pa prihaja iz gozdarstva, saj imamo 37 hektarjev gozda in skrb za gozd zahteva kar precej časa,« pravi Günter. Posestniki gozdov poznajo Günterja po celem Rožu, saj je podpredsednik gozdno-gospodarske-skupnosti (GGS) Carnica in poleg lastne kmetije opravlja gozdarske storitve. »V letu 1998 smo ustanovili GGS in od tedaj naprej se je tudi naš pristop do gospodarjenja v gozdu spremenil. Prej je kmet hodil v gozd, da si je naredil polena za zimo, zdaj hodimo v gozd za načrtovani posek, ki krepi gozd in zagotavlja redne dohodke lastnikom gozdnih parcel. Sicer hodijo kmetje v glavnem še vedno tedaj v gozd, ko so cene visoke, na splošno pa se je gospodarjenje v gozdu profesionaliziralo,« pripoveduje Günter. Dokler se Günter ni osredotočil na opravljanje gozdarskih storitev, je poklicno vozil bager. Z novimi stroji za gozdarstvo pa se je konec 1990-ih let odločil, da kupi primerne stroje za sekanje lesa in zadnjih petnajst let že opravlja to delo. Leta 2000 je kupil prvi forwarder, leta 2004 prvi harvester, ki ga je zmenjal leta 2008, leta 2012 pa še en harvester. Ker je Günter izučen strojni ključavničar, vse stroje popravlja sam in to je ključno za gospodarski uspeh pri delu s tako dragimi stroji. »Dandanes je posek lesa s harversterjem že vsakdanjost in kot kmet te storitve lahko opravljam v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Delo v gozdu si lahko sam organiziram in se prilagajam željam posestnikov. Pozimi, ko zapade sneg, pa za našo občino opravljam tudi pluženje snega, kar je zame dopolnilna dejavnost. Kombinacija mojih storitev, kmetijske dejavnosti in oddajanje apartmajev je zelo dobra in nam zagotavlja redni dohodek,« pravi Günter. Posestniki gozdnih parcel se zelo radi poslužujejo Günterjevih storitev, saj ga cenijo zaradi njegove natančnosti in zanesljivosti pri delu. Poleg svojega dela je za bilčovško občino organiziral veliko seminarjev o varnem delu v gozdu. »Iz naše občine se je šolalo že nad 100 ljudi. To se mi zdi zelo pomembno, ker dobijo kmetje poseben odnos do varnega dela v gozdu. Predvsem pa je pomembno, da pridemo skupaj in si med seboj izmenjavamo svoje izkušnje!« Življenje pri Odriju uživata tudi Florian in Francesco. Vsak ima svoja področja, ki ju zanimajo. Florian se zanima za stroje in zelo rad pomaga Günterju, Francesco pa najbolj uživa z živalmi, predvsem konji so mu pri srcu in zelo rad jih krmi, jih ljubkuje in razvaja. Oba fanta sta zelo rada na kmetiji. Za prihodnost si želita Anni in Günter, da bi se na kmetiji in v družini imeli še naprej lepo in da bi se vse razvijalo tako naprej, kakor se sedaj.