»Uspeha na kmetiji ne merimo v hektarjih!«

Pri Gamsu na Ločilu, v občini Podklošter, sta se Brigita in Hanzi Mikl popolnoma posvetila pridelavi jedilnih olj, žganjekuhi in jagodičevju. Na skrbno urejeni kmetiji imata že nekaj let v obnovljenem hlevu zelo vabljivo domačo trgovino in prireditveni prostor »Gamsovo štalo«. To uporabljajo za sprejem skupin ali za različne prireditve, ki jih tu organizirajo redno. V bivšem hlevu so uredili tudi stiskalnico za olja ter primerne prostore za skladiščenje. Pri Gamsu obdelujejo 29 hektarjev polj in 33 hektarjev gozda. Najdaljšo tradicijo pa imajo pri Gamsu nasadi jagod, s katerimi so začeli konec 1980ih let, ko se je Hanzi vrnil z Dunaja na Koroško. »Z novo panogo je kmetija dobila dodaten zagon in s časom je proizvodnja narasla na skupaj 6 hektarjev jagod. Polja so namenjena samoobiranju strank, seveda pa precej jagod poberemo tudi sami in iz njih naredimo jagodni sok,« pravi Brigita. Za ta sok so prejeli že najvišja avstrijska odlikovanja, med drugim tudi avstrijsko krono okusa – »Genusskrone«. Jagodam so se v teku let pridružile še buče, in počasi se je pri Gamsu razvilo še oljarstvo v enega glavnih dohodkovnih virov. »Olje pa ima v naši družini že zelo dolgo zgodovino. Pred desetletji je moj tast imel težave z želodcem in zdravnik mu je svetoval, da naj gre ali na operacijo ali pa se naj zdravi s totrovim oljem. Seveda je tast izbral drugo možnost in zasejal je prvi riček. Leta in leta ga je stiskal v Podjuni in širila se je novica, da imajo pri Gamsu totrovo zdravilno olje. To so bili začekti oljarstva že v generaciji Hanzijevih staršev. Midva sva to pot razširila in jo profesionalizirala,« pripoveduje Brigita. Poljedelstvo je v glavnem namenjeno pridelavi oljnic – od konoplje, buč, sončnic, soje do ogrščice, maka, lana in rička. »Že ta raznolikost nam omogoča dober kolobar. Dodatno pa imamo vsako leto tudi nekaj žitaric, katere prodamo in slamo obdržimo za naša jagodna polja. Zelo velik delež pa zavzemajo buče, saj smo v naši regiji edini, ki smo se v tem obsegu posvetili oljarstvu«, pravi Brigita. Začetki oljarstva so bili zelo preprosti, saj sami še niso imeli nobenih strojev in so jim pomagali drugi kolegi, ki so se že ukvarjali z oljarstvom. Sčasoma pa so pri Gamsu dobili vse potrebne stroje za sajenje in pobiranje buč. Delo se seveda ne konča na njivi, iz buč je treba izluščiti zrna in jih potem umiti,posušiti, tako kot tudi zrnje ostalih oljnic. »Doma imamo lastno sušilnico, saj od leta 2012 stistkamo vsa olja sami. To zagotavlja še boljšo kakovost naših olj, ker je vedno sveže stiskano. Razen tega naših olj ne filtriramo mehanično in jih pridobivamo v zelo naravnem procesu. Vse to naše stranke zelo cenijo, ker se lahko prepričajo na lastne oči, kako nastajajo naša olja. Odkar smo pregradili hlev, pridelujemo vse v zaključenem krogu – od pridelave, žetve, sušenja, stiskanja do prodaje – vse iz ene roke,« navdušeno pripoveduje Brigita. Skozi vsa leta sta Brigita in Hanzi ohranila veselje do kmetovanja in uvajanja inovacij, saj z nasmehom v obrazu pripovedujeta o dejavnostih pri Gamsu. To kakovost cenijo in okusijo tudi Gamsove stranke. Poleg kmetije imajo Gamsovi v najemu komunalno kompostiranje občine Podklošter. Kompost deloma koristijo za gnojilo na lastnih poljih. Nekaj ga pa mešajo z zemljo in ga kot gnojilo prodajo zasebnim strankam. »Za uspeh na kmetijah niso merodajni hektarji. Ni treba, da imaš ogromne površine, lahko jih imaš samo nekaj in boš kljub temu med vodilnimi. Vprašanje je, s čim se ukvarjaš in katero nišo si odkril. Meni se zdijo najbolj zanimive tiste kmetije, ki iz malega naredijo nekaj posebnega, nekaj donosnega,« je Britiga prepričana in nadaljuje: »Stalno si je treba širiti obzorje in si ogledati tudi kmetije drugje. Tudi najini otroci Ana, Lisa, Jakob in Simeon naj gredo v svet, da naredijo svoje življenjske izkušnje. Zakaj bi jih s silo držala doma?« sprašuje Brigita. Iz lastnih izkušenj ve, kako potrebno je pogledati v svet, da se potem spet rad vrneš domov. Poleg otrok, ki pridno pomagajo na kmetiji, pri delu priskočijo na pomoč tudi pomočniki in sezonski delavci, saj je največ dela, ko dozorijo jagode in je hkrati na polju veliko ročnega dela z zatiranjem pleveli in obiranjem jagod. Za poljedelstvo pa so zaposlili kmetijskega sodelavca, saj je Hanzijev čas na kmetiji zelo omejen, odkar je direktor Koroške kmetijske zbornice. Brigita vidi kmetijski vsakdanjik optimistično in ima rada svoj poklic. »Mislim, da je zelo lepo, ko se zjutraj zbudiš in veš, da je treba kaj urediti in imaš na domu svoje delovno mesto. Delati pomeni zame biti ustvarjalen, biti podjeten, to me navdihuje in tudi življenju daje smisel in rutino,« se nasmeji Britiga. V prihodnost gleda zelo umirjeno in pravi: »Če pogledam na kmetijstvo, se mi zdi, da se bodo manjše kmetije morale bolj osredotočiti na neposredno prodajo od doma in stopiti v neposreden stik s potrošniki. Samo to bo zagotavljalo primerne dohodke. Osebno pa se mi zdi zdravje največ, kar si lahko želimo. Zelo lepo pa bo, če bomo ohranili naše dobre odnose v družini. Pri srcu nam je tudi dobro razumevanje v žlahti, saj družino gledamo kot celoto, kot nekaj širšega – to nam je posebna dobrina!«