»Reja koz je naši kmetiji dala nov smisel!«

Na Horcah pri Škocjanu je kmetija Petra in Claudie Hanzmann, ki jo daleč naokrog poznajo zaradi dobrot iz kozjega mleka, seveda ekološke kakovosti. Skupaj z otroki Maximilianom, Simonom, Gregorjem in Magdaleno živijo tukaj v pravi kmečki idili, s travniki in sadovnjakom okoli hiše. Resnični raj za otroke, katerega ponujajo tudi kot učni biotop »Šola na kmetiji«. Pri Hanzmannu obdelujejo deset hektarjev travnikov in polj ter štiri hektarje gozda. »Kmetijo sem leta 2000 prevzel od svojih staršev. Želja, da bi postal kmet, pa se mi je porodila že v otroštvu in zame je bilo vedno jasno, da bom tukaj nekoč kmetoval,« pripoveduje Peter, ki je izučen ključavničar in je bil več let zaposlen v Liechtensteinu, preden se je vrnil na domača tla. Claudia je doraščala v Peračiji pri Škocjanu in s kmetijstvom pravzaprav ni imela opravka. »Seveda sem poznala kmečko življenje od sorodnikov, toda nikdar si tedaj ne bi mislila, da bom kdaj sama postala kmetica,« pravi Claudia, ki je dolga leta delala kot otroška vzgojiteljica v vrtcu. Skupaj s Petrom je bila smer njunega skupnega razvoja na kmetiji hitro določena, in najprej sta se lotila obnove domače hiše. Prav v tem času pa je v stari hlev pri Hanzmannu udarila strela in hlev je popolnoma pogorel. Poleg dela pri hiši je bilo treba na novo zgraditi tudi hlev. To je bila iskrica za razmišljanje o prihodnosti domačije in usmeritvi kmetije, saj je bila želja po živinoreji in samoosrkbi zelo velika. »Tedaj sva tendirala bolj v smer stranske kmetije. Želeli smo imeti toliko različnih živali, da bi nekaj naših površin sami koristili za pašo in bili neodvisni samooskrbniki. Za te potrebe smo sezidali novi hlev, ki je nudil za vse vrste živali zadosti prostora. Naša polja smo dali v najem in kmetijo sva oskrbovala poleg najinih služb. Mislila sva, da bo tako ostalo, toda prišlo je drugače,« se Petru zariše nasmeh v obrazu. »Nekega dne se nama je zazdelo vsega preveč in istočasno premalo. Vlagala sva toliko truda, toda dvojna obremenitev s službami in kmetijo, dodatno pa še naše družinsko življenje z malimi otroki. Vse to je bilo nezadovoljivo in imela sva občutek, da nama vedno primanjkuje časa. In prav v tem času je mlekarna „Sonnenalm“ v dolini Krčice/ Görtschitztal iskala kmetije za dostavo kozjega mleka,« pripoveduje Claudia. V tem sta videla potencial in odločila sta se, da postaneta kozjerejca. S to odločitvijo se je pri Hanzmannu mnogo spremenilo. Hlev so preuredili za potrebe kozjereje in pripravili molzišče. Claudia se je poklicno popolnoma zaposlila doma in skupaj s Petrom sta leta 2010 pričela z nabavo mlečnih koz in pripravo dobre črede. Mlečne koze sta kupovala po celi Avstriji, ker jih na Koroškem ni bilo dovolj. Po skoraj dveh letih sta imela dovolj veliko čredo in s petnajstimi kozami sta začela mleko oddajati mlekarni „Sonnenalm“. Sčasoma je čreda narasla na do 50 koz molznic. Mleko je bilo treba dostaviti neposredno v mlekarno, in k sreči sta si to delo lahko delila s sosedom, ki je dostavljal kozje mleko že prej prav tja. Sodelovanje z mlekarno je zelo dobro delovalo, kljub temu pa sta Claudia in Peter začela razmišljati o alternativah. »V tem času me je poklical Igor Ogris, ki je tedaj začel organizirati „Alpejadranskotržnico“ na nogometnem igrišču SAK v Celovcu. Spraševal me je, ali bi bila pripravljena prodajati naše kozje izdelke na tržnici in zanimali so ga sveži siri, mleko in jogurti. S tem se nam je odprla nova tržna niša in pričela sem s predelavo kozjega mleka,« pripoveduje Claudia. Neposredna prodaja od doma in na tržnici se je zelo dobro razvila in s koncem leta 2016 sta se Peter in Claudia odločila, da nehata dostavljati mleko v mlekarno in čredo zmanjšata, mleko pa bi predelala doma in z viškom krmila kozličke. Začela sta graditi predelovalne prostore in v kratkem bo domačijo krasil tudi prodajni prostor za stranke. »Zdaj se nam zdi, da zaključujemo krog in ima vsako področje in vsako delo na kmetiji svoj prostor in smisel. Še vedno pa imamo pri nas prašičerejo na prostem, kure nesnice, konja, ponija in kravo s teletom. Medtem smo vse površine vzeli nazaj in še nekaj površin dodatno v najem. Vso krmo lahko pridelamo sami in površine so do zadnjega izkoriščene, kajti za eno vrsto živali se pase druga vrsta,« se nasmeji Peter, ki hodi v službo na grofijo Helldorf v Vovbrah. Tudi otroci že prevzemajo naloge doma in uživajo svobodno doraščanje na kmetiji. Najstarejšega sina Maximiliana kmetijstvo zelo zanima in nekaj del že sam opravlja na domu. Znanje pa si širi tudi v šoli, saj hodi v kmetijsko šolo Goldbrunnhof v Velikovcu. Za prihodnje si Claudia in Peter želita predvsem mirnejših časov, saj sta bila zadnja leta zelo pod pritiskom zaradi preusmeritve in izgradnje domače kmetije. Pričakujeta, da se bo kmalu utrdila in obrestovala izkušenost pri delu in predelavi. Prav zato se še bolj veselita domače trgovinice, ki bo lahko strankam ponudila in prikazala široko paleto domačih Hanzmannovih dobrot.