»Želiva si več enakovrednosti žensk v kmetijstvu!«

Družina Apovnik na Libuškem polju v Senčnem kraju pri Pliberku se je osredotočila na govedorejo in prirejo mleka. Zdovčeva kmetija je ena redkih glavnopoklicnih mlečnih kmetij v tem območju, saj ga poznamo predvsem po poljedelstvu in prašičereji. Merodajni za upešno kmetovanje pri Zdovcu pa sta poleg gospodarja Petra Apovnika njegovi hčerki Katrin in Anja. »Že kot majhni punčki naju je oče vedno vključeval v delo na kmetiji in nama pokazal, kako se uporabljajo stroji. Vedno si je vzel časa in kmalu sva se tudi naučili, kako se posamezna dela pravilno opravljaljo,« pripovedujeta Katrin in Anja. Prepričani sta, da njuna ljubezen do kmetijstva izvira prav iz tega, ker so delo opravljali vedno skupaj in jima je bilo posredovano kmetijstvo kot nekaj lepega in pozitivnega. Skoraj logično je bilo torej, da je Katrin izbrala zase kmetijsko šolsko izobrazbo in zaključila kmetijsko šolo v Dobrli vasi. Anja pa se je vpisala v kmetijsko šolo Goldbrunnhof, katero bo zaključila v letu 2018. Po šoli je pomagala Katrin doma na kmetiji in se poleg tega zaposlila v gostinstvu, kjer je delala sezonsko do leta 2016. Nato pa se je odločila, da se popolnoma posveti delu na domači kmetiji in priskoči očetu na pomoč. »Kmetijo želim prevzeti in svojo poklicno prihodnost jasno vidim v kmetijstvu. Tretnutno opravljam tečaje za mojstrski izpit in zelo prav mi pride, da teoretično znanje povežem s prakso doma.« Anja se še ni dokončno odločila za pot, ki bi jo ubrala po dokončani kmetijski šoli in pravi: »Zelo si želim, da bi ostala na kmetijskem področju. Razmišljam pa, da bi nadaljevala šolo in naredila še maturo. Zelo me veseli, da skupaj s Katrin lahko razmišljava o različnih razvojnih možnostih za našo kmetijo.« Pri Zdovcu živijo tri generacije skupaj na kmetiji, poleg Petra in hčerk še stara mama Ana. Dela so si med sabo dobro razdelili in vsak ima svoje odgovornosti. Skupno obdelujejo 12 hektarjev polj in devet hektarjev travnikov. Na kmetiji imajo 22 krav molznic simentalske pasme in nekaj mladega goveda. »Skozi leta smo ohranili svojo strukturo in korak za korakom razvijamo kmetijo naprej. Tako smo v zadnjih letih odplačali vse investicije, povišali število krav in s tem tudi mlečnost. Rastemo počasi in zmerno,« pripovedujeta mladi ženski. Katrin je najbolj pri srcu delo s kravami in uživa, kadar vidi, da so zdrave, vitalne in umirjene. Delo v hlevu in molžo si delita z očetom, Anja pa opravlja veliko del okoli hiše in pomaga pri delu zunaj. »Čeprav imam hudo alergijo na seno in prah, sem si vedno želela biti kmetica. Kmetijstvo odpira toliko različnih poti, saj živinoreja in z njo povezana dela niso edina možnost zaposlitve na kmetijah. Alergija zame ni razlog, da bi se zaposlila drugje ali prenehala s kmetijstvom,« pravi Anja. Za prihodnost imata sestri že nekaj vizij in ciljev. Med drugim bi radi začeli razvijati dopolnilno dejavnost na področju predelave mleka. »Zelo me mika, da bi dobili nekaj koz in iz kozjega mleka naredili kaj več. Pri svojem mojstrskem izobraževanju se bom temu še bolj posvetila in prepričana sem, da bomo našli tudi za nas pravo gospodarsko nišo. Pridelava kravjega mleka nam dobro uspeva, toda za prihodnje si moramo tudi na naši kmetiji premisliti, ali bo izkupiček iz prireje mleka zadostoval kot dohodek. Zelo sme skrbi, ker cene za mleko tako močno nihajo. Mislim, da se moramo s temi danostmi soočati realistično in poiskati svojo pot. Zato se mi zdijo gospodarske niše prav za manjše kmetije vedno bolj zanimive,« razmišlja Katrin o potencialih v kmetijstvu. Zelo pri srcu ji je dober odnos kmetov in potrošnikov do domače hrane. Pomembno se ji zdi, da bi se družba bolj zavedala visoke kakovosti domače hrane, in bila pripravljena za to plačati pravično ceno. Na vprašanje, kako mlad človek v primerjavi z drugimi poklici ravna z visoko osebno vezanostjo na kmetijo in domači kraj, meni Katrin sledeče: »Dejansko večkrat razmišljam o tem, da me kmetija veže na dom. Časovno je vsak dan natančno razporejen, kar ni vedno enostavno. Kadar prijatelji, ki nimajo kmetije doma, potujejo in spoznavajo svet, postanem malo otožna. Pravzaprav pa je to moj način življenja, katerega sem z veseljem sprejela in ki mi je zelo všeč. Verjetno je treba sprejeti vedno obe strani medalje, saj nikdar nimaš vsega, kar bi si želel,« razmišlja Katrin. Kot mladi ženski si pričakujeta Katrin in Anja na področju kmetijstva veliko več spoštovanja do dela žensk na kmetijah. »Želeli bi si, da bi bile ženske v kmetijstvu enakovredne moškim. Ravno med kmeti sva dostikrat soočeni z realnostjo, da je mnogim moškim ženska najljubša tedaj, kadar stoji za štedilnikom. Čeprav opravljamo danes tudi ženske vsa dela in prevzemamo velike odgovornosti, enakopravnosti v našem stanu še ne občutim. Žal so vloge še mnogokrat razedeljene po starih likih,« sta si sestri edini. Zaradi tega sta očetu zelo hvaležni, da jima je posredoval toliko samozavesti, da kot ženski vse zmoreta. Povezanost do domače kmetije jima je posredoval kot nekaj samoumevnega. »Za prihodnje si želiva, da bomo delali skupaj še naprej tako spoštljivo in enakopravno in se dobro razumeli. Če bomo to ohranili, bo pot v prihodnost uspešna!« zaključita Katrin in Anja.