Družina Aichholzer, kmetija pri Falačniku Šmiklavž, Hodiše/St. Nikolai, Keutschach

»Narava nam vloženi trud vedno poplača!«

Na Falačnikovi kmetiji v Šmiklavžu pri Hodišah je bilo zelenjadarstvo vedno osnovna panoga kmetovanja. Toni in Angelika Aichholzer sta jo ohranila do danes in ji dodala še marsikatero drugo dejavnost. »Moji starši so živeli od prodaje naše domače zelenjave. Prodajala sta jo na Benediktinskem trgu v Celovcu in na stojnici v kampu ob Hodiškem jezeru. Za nas otroke je bilo delo na polju in vrtu samoumevno in vsakdanje,« se spominja Toni starih časov. Toni je prevzel kmetijo leta 2000, po smrti očeta, glavnopoklicno pa je zaposlen na občinskem uradu v Hodišah. Njegova žena Angelika se je poročila k Falačniku iz Labotske doline in ne prihaja s kmetije. Vedno si je želela imeti vsaj hišo z velikim vrtom, da pa bo dobila celo kmetijo, o tem niti sanjala ni. »Zame je delo z naravo in živalmi izredno lepo in sprostilno. Zelo uživam pri delu zunaj na zraku, in čeprav poleti največ časa nisem zaspolena na kmetiji, uživam dolge dneve, ko na kmetiji lahko še kaj uredimo,« pripoveduje Angelika. Pri Falačniku se je ohranil velik zelenjavni vrt do danes, tudi krompir še vedno pridelujejo in različne vrste pes oziroma »rep«, kakor jim pravijo v Hodišah. Na poljih sadijo vsako leto krmno, sladkorno, strniščno in rdečo peso in poleg tega še najrazličnejše vrste korenovk. Pri krompirju se čedalje bolj posvečajo starim vrstam, kot so to npr. vijoličast krompir ali krompirji posebnih oblik in okusov. »Poleti smo prisotni na „AlpeAdriatržnici“ ob Habnarškem jezeru, kjer moja sestra Andrea prodaja naš krompir in zelenjavo. Stranke po naročilu lahko kupujejo tudi pri nas na domu, kar se je ohranilo še iz prejšnjih časov. Različne vrste rep pa vsako leto prodajamo in predstavimo tudi na Hodiškem prazniku repe, ki je vedno sredi oktobra,« pripoveduje Toni. Na Falačnikovi domačiji živijo tri generacije, in mama Hilda se še dobro spominja, kako sta z možem prej dostavljala zelenjavo tudi gostincem: »Tedaj je bila vsaka gostilna vesela sveže zelenjave in radi so kupovali pri nas. Naenkrat pa se je pojavila poceni zelenjava v konzervah, na primer stročji fižol ali rdeča pesa, in gostilne sveže zelenjave niso več potrebovale. Zelo čuden čas je bil to takrat.« Danes se navade potrošnikov sicer spreminjajo in tudi gostilne se zavedajo pomembnosti sveže zelenjave, slej ko prej pa je glavni kriterij še vedno cena proizvoda. Spremembe nakupovalnih navad potrošnikov opažajo tudi na Falačnikovi kmetiji in kupci se spet vračajo v smer lokalnih proizvajalcev. Za prihodnje si želijo Aichholzerjevi, da bi ta trend naprej naraščal in da bi pozitivno mnenje o kmetih in kmeticah pomenilo več kot le splošno priznanje kmečkemu stanu. »Lepo bi bilo, če bi povprečni potrošnik ponovno spoznal kakovost in posebnost lokalne hrane in bil pripravljen plačati primerno ceno. Zelo enostavno je hvaliti domače kmetijstvo, a v supermarketih kupovati poceni zelenjavo iz celega sveta,« opominjata Angelika in Toni. Pri Falačniku obdelujejo šest hektarjev polj in travnikov ter 15 hektarjev gozda. Pri sušenju sena in drugih kmetijskih opravilih kmetjesosedje drug drugemu vedno pomagajo in si razdelijo dela. »Ohranili smo to medsebojno povezanost in tako drug drugemu olajšamo vsakdanjik,« pravi Toni. Poleg zelenjave imajo pri Falačniku tudi ovce, kure nesnice, nekaj rac in konje. Prava posebnost pa je reja zajcev. Zajčje meso je prava redkost, ki ga prodajajo dolgoletnim stalnim strankam po naročilu. Dodatno pa se ukvarjajo s sadjarstvom, saj krasi sadovnjak več kot 60 sadnih dreves. Na domu imajo lastno prešo za sokove in izdelavo mošta. »Naša kmetija nam nudi vse, kar potrebujemo. Lastno hrano si sami pridelamo in zelo se zavedamo te posebne življenjske kakovosti, ki jo nam podarja kmetija poleg vsega dela, ki ga je treba opraviti. Toda iz nič ni nič in narava ti vložen trud vedno poplača. Da je letina vsako leto drugačna, pa je popolnoma naravno,« pravi Angelika z nasmehom v obrazu. Tonijev in Angelikin velik ponos sta njuni hčerki Martina in Kathrin, ki sta si vsaka zastavili že svojo življenjsko pot. Kathrin študira na Dunaju veterinarstvo in Martina se je izučila za frizerko. Najlepše pa je, kadar se vsa družina znajde doma in je čas za skupen klepet. »Poleti se naše družinsko in družabno življenje na kmetiji dogaja v glavnem v naši brajdi. Tukaj sedemo za veliko mizo in si vzamemo časa za kramljanje, dobro malico in žlahtno kapljico. Skupaj uživamo sredi domačije – sredi svojega življenja,« se nasmejijo Falačnikovi.

Scroll to Top