»Novi izzivi pomenijo tudi razvoj lastne osebnosti!«

Pri Komarju v Mali vasi pri Škocjanu ima kmetijstvo že dolgo tradicijo, saj je domačija omenjena že leta 1845. Pred nekaj leti je kmetijo od svojih staršev prezvel Alojz Čik mlajši. Kmetija je bila prej usmerjena v prirejo mleka. Zaradi trdih okoliščin na mlečnem trgu se je Alojz leta 2005 odločil, da kmetijo preusmeri v rejo krav dojilj in dodatni dohodek prisluži preko uslug pri strojnem krožku. Kmetijo je sredi 2000-ih let preusmeril v ekološko pridelavo in se skupaj s prijateljico Yvonne Schmidt leta 2014 začel ukvarjati z zelenjadarstvom, kar je medtem postala glavna panoga kmetovanja. Slej ko prej imajo pri Komarju nekaj krav dojilj in poleg goveda tudi 250 kur nesnic. S tem dopolnjujejo domačo ponudbo z ekološkimi jajci.
»Razmišljala sva, katero težišče bi lahko imela kmetija danes, da bi cela družina od kmetijskega dohodka lahko živela. V živinoreji nisem videl prihodnosti, saj bi moral investirati v novo tehniko in tudi krave dojilje niso dovolj donosne za preživljanje družine. Nekako sva prišla na zelenjavo, ki poleg mene zanima tudi Yvonne. Iz ideje je nastal načrt in iz načrta trije hektarji zemlje, kjer raste zelenjava,« na kratko opiše Alojz začetke zelenjadarstva. Čeprav Yvonne ne prihaja s kmetije, si danes po razvoju nove kmetijske panoge pri Komarju ne bi mogla več predstavljati druge poklicne poti. Leta 2010 je družino pretresla huda preizkušnja, ko je zaradi srčne bolezni nepričakovano umrl prvi
sin Sebastian, komaj deset let star. »Tak udarec te prisili, da razmišljaš o prihodnosti in prioritetah v življenju. Ker je bil Sebastian že od rojstva naprej srčni bolnik, nisem hodila redno v službo in zato sem že takrat zrasla v kmetijski vsakdanjik. Z Lojzom sva iskala pot, kako bi najbolje udejanjila najine predstave o kmetijstvu. Našla sva pravilno nišo in tudi kot družina smo zrasli močno skupaj,« pripoveduje Yvonne. Življenje na kmetiji popestrita hčerki Mia-Marie in Ina-Johanna, dve nasmejani punčki, ki v kmetijski vsakdanjik pričarata vesel otroški direndaj. Z zelenjadarstvom se je življenje pri Komarju močno spremenilo, bilo si je namreč treba pridobiti veliko novega znanja. Da bi bila kar se da dobro pripravljena na različne izzive, sta v prvem letu sodelovala s strokovnjakom iz zelenjadarstva. Z njim so razvili kolobar in letni načrt, katero vrsto zelenjave nasaditi kje in kdaj. Bilo se je treba odločiti za sorte, ki so prilagojene lokalnemu podnebju. Poseben izziv so bili stroji, saj zahteva zelenjadarstvo tudi primerno mehanizacijo.
Pri tem je prišlo prav, da je Lojz izučen strojničar in si mnogo strojev lahko prikroji in preuredi sam. Prodaja zelenjave je zelo enostavna. Od maja naprej stranke lahko kupujejo zelenjavo direktno s polja, kjer imajo Komarjevi postavljeno prodajalno hišico. Skozi celo leto pa je odprt prodajalni prostor na kmetiji, kamor lahhko pridejo stranke 24 ur na dan. »Prostor, prej mlečna kamra, smo preuredili in ga zdaj koristimo za prodajo zelenjave. Klima v tem prostoru je zelo primerna za shranjevanje zelenjave. Ker ne moremo biti vedno prisotni, je v prodajalnem prostoru razobešen cenik in pripravljena je košarica. Stranke vsoto nakupa same izračunajo in pustijo plačilo v košarici. Izkazalo se je, da strankam lahko zaupamo in ni treba dodatne kontrole. Tak način plačevanja v zadnjem času najdemo na različnih prodajalnih točkah drugih kmetij in tudi pri nas se dobro obnese,« pripovedujeta Yvonne in Lojz. Komarjevo zelenjavo kupujejo tudi lokalni gastronomi in hotelirji, ki so zelo zadovoljni. »Gostinstvu ponujamo poseben servis, saj naročeno zelenjavo in solate zjutraj sveže poberemo in porežemo na polju in neposredno dostavimo v kuhinje. Bližina Klopinjskega jezera je seveda velika prednost za našo kmetijo in tudi trend v gostinstvu gre jasno v smer lokalno pridelane hrane lokalnih proizvajalcev,« pravi
Alojz. Ker zelenjadarstvo v zimskih mesecih miruje, opravlja Lojz v tem času kot gozdar usluge preko strojnega krožka. Tako ima kmetija več dohodkovnih virov, kar je ravno v fazi uveljavljanja nove kmetijske panoge zelo pomembno. Z razvojem pri Komarju sta Lojz in Yvonne
zelo zadovoljna, in preusmeritev je bila za ohranitev kmetije pomemben korak. Tudi drugim lahko samo priporočata, da si upajo poizkusiti kaj novega, če to želijo. »Seveda se vsako leto znova učimo in vedno kaj prilagajamo, toda ravno to dela naše delo zanimivo. S tem se razvijamo naprej in od tega odnesemo veliko pozitivnega!«